Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z refleksijo in razmislekom gremo naprej v tej pandemiji, tokrat smo za komentar poklicali ugledno filozofinjo dr. Alenko Zupančič, ki je najprej povedala, kako bi v svoji najnovejši razpravi o ideji konca v poznem kapitalizmu z naslovom Konec obravnavala pandemijo: “Omenila bi jo v vsakem primeru. Tudi če mislimo, da je zdajšnja kriza veliko hrupa za nič, še vedno velja dejstvo, da se dogajajo velike stvari. Ta karantena bo imela dolgoročne posledice. In te razsežnosti si zaslužijo obravnavo v kontekstu konca.”
“Se mi zdi, da bi se morali osredotočiti na to, ali so ukrepi v pandemiji upravičeni ali škodljivi. Obstaja pa še bolj temeljno vprašanje, in sicer, kako je sploh mogoče, da se sprejme takšne ukrepe. Če je upravičeno, še vedno ni samoumevno, da smo jih sprejeli.”
Dr. Alenka Zupančič pravi, da se bomo po pandemiji vrnili v realnost, ki zdaj nastaja. “Ni še jasna in ni še določena. Na neki točki reči, ki jih zatrjuje Giorgio Agamben, držijo, a bolj na abstraktni ravni. On v svoji argumentaciji ne vzame v zakup tega, kar se dogaja v tem hipu.”
“Kapitalizem je mednaroden, da je doživel vrhunec z globalizacijo, ni naključje. Ta ekspanzija izhaja iz same logike kapitalizma, kovanja vse večjih dobičkov.”
Filozofinja Alenka Zupančič ne vidi ravno svetle prihodnosti po tej krizi: “Kaj se zgodi v velikih krizah? Ne pravim, da se zdaj dogaja, ampak pomislimo na fašizem, ki je bil notranji odgovor na kapitalizem. Ne vidim svetle prihodnosti, a pomembno je, da poskušamo preusmerjati te tektonske premike, ki se dogajajo.”
“Ob pandemiji se je zgodilo nekaj spektakularnega – svet je obstal. Ne za vse, verjetno imajo nekateri v tem času še več dela, ampak v splošnem pomenu to dogajanje zamenjuje banalnost, dolgčas, ko ne vemo, kaj bi sami s sabo. Ni nekih perspektiv.”
Ob vprašanju, ali se strinja s kolegom filozofom Slavojem Žižkom, ki pravi, da bo iz tega obdobja izšla neka nova etika, Alenka Zupančič trdi, da bo to hvale vredno. “Zdaj je to težko reči. Na noben način ne bi odgovorila na etiko preprostega življenja s cinizmom. Je pa problematično, da se dogaja, da se perspektiva umirjenega življenja umešča v ozadje neke deprimacije, bolečine. V Hollywoodu so filmi v 20. letih romantizirali revščino, ker teh ljudi ni skorumpiral denar. Zavedati se moramo, da preizkušnje nikakor niso nekaj, kar nas dela bolj plemenite, ampak nas lahko tudi moralno pohabi. Vprašanje, koliko lepega lahko izide iz travmatične izkušnje.”
“Ničesar na temeljni ravni ne jemljemo več kot laž. Občutek je, da nas ni več sram, če rečemo neumnost, da ‘udarimo mimo’. Se le delamo, kot da se ni nič zgodilo. Sram pa je, da sebe ne moreš ločiti od tega, kar si rekel ali naredil. In to je ključno. Nekateri pa se delajo, kot da ni nič in so brezsramni.” – Alenka Zupančič o laži, ki ne obstaja več
In za konec še … pripovedovanje šal je v teh časih nujno, pravi dr. Alenka Zupančič: “Iz zgodovine vemo, da komedija cveti v obdobju krize. Duha je težje ubiti kot kar koli drugega. Mislim, da je zdaj zelo učinkovito govoriti šale, ki izrazijo neki paradoks, problem neke stvari. In izrazijo ga na način, ki učinkuje v hipu, vsi pa to razumejo.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z refleksijo in razmislekom gremo naprej v tej pandemiji, tokrat smo za komentar poklicali ugledno filozofinjo dr. Alenko Zupančič, ki je najprej povedala, kako bi v svoji najnovejši razpravi o ideji konca v poznem kapitalizmu z naslovom Konec obravnavala pandemijo: “Omenila bi jo v vsakem primeru. Tudi če mislimo, da je zdajšnja kriza veliko hrupa za nič, še vedno velja dejstvo, da se dogajajo velike stvari. Ta karantena bo imela dolgoročne posledice. In te razsežnosti si zaslužijo obravnavo v kontekstu konca.”
“Se mi zdi, da bi se morali osredotočiti na to, ali so ukrepi v pandemiji upravičeni ali škodljivi. Obstaja pa še bolj temeljno vprašanje, in sicer, kako je sploh mogoče, da se sprejme takšne ukrepe. Če je upravičeno, še vedno ni samoumevno, da smo jih sprejeli.”
Dr. Alenka Zupančič pravi, da se bomo po pandemiji vrnili v realnost, ki zdaj nastaja. “Ni še jasna in ni še določena. Na neki točki reči, ki jih zatrjuje Giorgio Agamben, držijo, a bolj na abstraktni ravni. On v svoji argumentaciji ne vzame v zakup tega, kar se dogaja v tem hipu.”
“Kapitalizem je mednaroden, da je doživel vrhunec z globalizacijo, ni naključje. Ta ekspanzija izhaja iz same logike kapitalizma, kovanja vse večjih dobičkov.”
Filozofinja Alenka Zupančič ne vidi ravno svetle prihodnosti po tej krizi: “Kaj se zgodi v velikih krizah? Ne pravim, da se zdaj dogaja, ampak pomislimo na fašizem, ki je bil notranji odgovor na kapitalizem. Ne vidim svetle prihodnosti, a pomembno je, da poskušamo preusmerjati te tektonske premike, ki se dogajajo.”
“Ob pandemiji se je zgodilo nekaj spektakularnega – svet je obstal. Ne za vse, verjetno imajo nekateri v tem času še več dela, ampak v splošnem pomenu to dogajanje zamenjuje banalnost, dolgčas, ko ne vemo, kaj bi sami s sabo. Ni nekih perspektiv.”
Ob vprašanju, ali se strinja s kolegom filozofom Slavojem Žižkom, ki pravi, da bo iz tega obdobja izšla neka nova etika, Alenka Zupančič trdi, da bo to hvale vredno. “Zdaj je to težko reči. Na noben način ne bi odgovorila na etiko preprostega življenja s cinizmom. Je pa problematično, da se dogaja, da se perspektiva umirjenega življenja umešča v ozadje neke deprimacije, bolečine. V Hollywoodu so filmi v 20. letih romantizirali revščino, ker teh ljudi ni skorumpiral denar. Zavedati se moramo, da preizkušnje nikakor niso nekaj, kar nas dela bolj plemenite, ampak nas lahko tudi moralno pohabi. Vprašanje, koliko lepega lahko izide iz travmatične izkušnje.”
“Ničesar na temeljni ravni ne jemljemo več kot laž. Občutek je, da nas ni več sram, če rečemo neumnost, da ‘udarimo mimo’. Se le delamo, kot da se ni nič zgodilo. Sram pa je, da sebe ne moreš ločiti od tega, kar si rekel ali naredil. In to je ključno. Nekateri pa se delajo, kot da ni nič in so brezsramni.” – Alenka Zupančič o laži, ki ne obstaja več
In za konec še … pripovedovanje šal je v teh časih nujno, pravi dr. Alenka Zupančič: “Iz zgodovine vemo, da komedija cveti v obdobju krize. Duha je težje ubiti kot kar koli drugega. Mislim, da je zdaj zelo učinkovito govoriti šale, ki izrazijo neki paradoks, problem neke stvari. In izrazijo ga na način, ki učinkuje v hipu, vsi pa to razumejo.”
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov