Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Borut Golob je avtor treh romanov Smreka bukev lipa križ, Racclette in Pes je mrtev, pred izdajo pa je njegova že četrta knjiga. Delavsko okolje je spoznaval od blizu in je tudi kritik ter preučevalec neoliberalnega kapitalizma. “Med nami so ves čas prisotni konkurenca, pohlep, kdo bo boljši, bolj močan, ves čas je neko metanje polen pod noge. Ko pa se je pojavila ta pandemija, pa smo začeli uporabljati termine, kot je solidarnost. To so socialistični termini, ne kapitalistični.”
Borut Golob pravi, da se kapitalizem ne bo nikoli spremenil, kajti če bi kapitalizem dejansko kaj razmišljal, ne bi v 70. letih zavrgel državo blaginje in izpeljal neoliberalno revolucijo.
“Kapital ima enega samega sovražnika, in to je demokracija. Demokracija pomeni pravico za ljudi. In to stane. Zato je kapital bistveno bolj prilagojen totalitarnim ureditvam. Kitajska uči ves svet – v tridesetih letih je skoraj postala svetovna velesila. Totalitarna država!”
Kritičen je tudi do zasebnega zdravstva: “Javno zdravstvo nam rešuje življenje, ne pa zasebno! In to smo zdaj videli predvsem v Združenih državah Amerike, pa tudi v Italiji. No, predvsem v ZDA je pomanjkljivo javno zdravstvo gigantski mit – posledice pa so smrtonosne.”
Ob vprašanju, ali se mu je v teh pandemičnih časih življenje kaj spremenilo, pravi, da ne: “Značajsko sem malo mizantropa, kar pomeni, da imam omejene stike. Tako, da je zame skoraj vse isto, če odmislim te omejene prehode občinskih meja.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Borut Golob je avtor treh romanov Smreka bukev lipa križ, Racclette in Pes je mrtev, pred izdajo pa je njegova že četrta knjiga. Delavsko okolje je spoznaval od blizu in je tudi kritik ter preučevalec neoliberalnega kapitalizma. “Med nami so ves čas prisotni konkurenca, pohlep, kdo bo boljši, bolj močan, ves čas je neko metanje polen pod noge. Ko pa se je pojavila ta pandemija, pa smo začeli uporabljati termine, kot je solidarnost. To so socialistični termini, ne kapitalistični.”
Borut Golob pravi, da se kapitalizem ne bo nikoli spremenil, kajti če bi kapitalizem dejansko kaj razmišljal, ne bi v 70. letih zavrgel državo blaginje in izpeljal neoliberalno revolucijo.
“Kapital ima enega samega sovražnika, in to je demokracija. Demokracija pomeni pravico za ljudi. In to stane. Zato je kapital bistveno bolj prilagojen totalitarnim ureditvam. Kitajska uči ves svet – v tridesetih letih je skoraj postala svetovna velesila. Totalitarna država!”
Kritičen je tudi do zasebnega zdravstva: “Javno zdravstvo nam rešuje življenje, ne pa zasebno! In to smo zdaj videli predvsem v Združenih državah Amerike, pa tudi v Italiji. No, predvsem v ZDA je pomanjkljivo javno zdravstvo gigantski mit – posledice pa so smrtonosne.”
Ob vprašanju, ali se mu je v teh pandemičnih časih življenje kaj spremenilo, pravi, da ne: “Značajsko sem malo mizantropa, kar pomeni, da imam omejene stike. Tako, da je zame skoraj vse isto, če odmislim te omejene prehode občinskih meja.”
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov