Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
Čeprav je ves svet osredotočen le na virus, se nikakor nista ustavila obstoj in razvoj drugih bolezni in zdravstvenih težav. Zato številke obravnav in posegov v primerjavi s številom obravnavanih v enakem obdobju lani ponekod zelo skrb vzbujajoče. Onkološke bolnike in tiste, ki šele čakajo na preiskave za morebitno potrditev bolezni, vsi ti zastoji zelo skrbijo bolnike. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
"Poznam primer, ko je mlada ženska zatipala bulico v dojki, ker pa je bila njena zdravnica na dopustu, ni mogla priti na nadaljnjo obravnavo, ker ji nadomestni zdravnik ni želel napisati takšne napotnice. Čakala je en mesec, da se je njena zdravnica vrnila. Lahko si predstavljamo, kako se je počutila. Po mesecu in pol je le dobila napotnico in njen primer se je dobro končal, izkazalo se je, da bulica ni bila maligna." – predsednica ONKO NET in izvršna direktorica Združenja bolnikov s krvnimi raki in limfomi Kristina Modic
Prav diagnostika, ne samo bolnikov z morebitnimi rakavimi boleznimi, je največja težava novih primerov. Tisti, ki so diagnozo imeli že pred epidemijo, so namreč tudi med njo dobili vse zdravljenje. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so vsa zdravljenja tudi med najstrožjimi ukrepi potekala brez zastojev, pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. Irena Oblak.
Tudi na gastrološkem oddelku je zdravljenje že diagnosticiranih bolnikov potekalo brez večjih zastojev, bistveno manj, približno 4500, pa je bilo diagnostičnih pregledov. Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, so večino med poletjem že nadoknadili, je pa zdaj priliv bolnikov s primarne ravni res velik in zelo ustavlja sistem.
Dostopnost na pregled in osebni obisk ambulant je na primarni ravni zelo otežen, so pa prakse zelo različne in odvisne tudi od organiziranosti samega zdravnika, njegove ekipe in zdravstvenega doma, če dela v njem, a dostopnost do osebnega zdravnika je povsod slabša. Toda tudi zdravniki na primarni ravni opozarjajo, da bolniki niso vešči uporabe drugih komunikacijskih poti, da dementni bolniki še vedno nenapovedano prihajajo na preglede in da tudi sami ne dobivajo informacij o odločitvah zavarovalnice o bolniških odsotnostih, čakalne dobe za nekatere preglede podirajo načrtovane vrstne rede napotitev, tako da vse odločitve še zdaleč niso v njihovih rokah, niza težave predsednica Upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD prof. dr. Danica Rotar - Pavlič.
Čeprav sam zdravi bolnike, za katere najbolj običajni virusi pomenijo smrtno grožnjo in zaradi katerih dejansko umirajo, je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver prepričan, da je koronavirusna bolezen, kot se je izrazil, bolezen za zraven, s katero je pač treba živeti in ob kateri je treba zdraviti tudi druge bolezni brez ustavitev, prav tako kot ne bi smel biti ustavljen pedagoški proces v bolnišnicah, sploh pa ne uvajanje novih zdravljenj. "Tudi to je pomemben del medicine in račun za ta zastoj, ki bo prišel, bomo 'debelo' plačali."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
Čeprav je ves svet osredotočen le na virus, se nikakor nista ustavila obstoj in razvoj drugih bolezni in zdravstvenih težav. Zato številke obravnav in posegov v primerjavi s številom obravnavanih v enakem obdobju lani ponekod zelo skrb vzbujajoče. Onkološke bolnike in tiste, ki šele čakajo na preiskave za morebitno potrditev bolezni, vsi ti zastoji zelo skrbijo bolnike. Člani Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET so opozorili, da imajo številni bolniki, ne le z rakom, slabši ali celo onemogočen osebni dostop do družinskega zdravnika in pravočasne diagnostike ter do zdravljenja.
"Poznam primer, ko je mlada ženska zatipala bulico v dojki, ker pa je bila njena zdravnica na dopustu, ni mogla priti na nadaljnjo obravnavo, ker ji nadomestni zdravnik ni želel napisati takšne napotnice. Čakala je en mesec, da se je njena zdravnica vrnila. Lahko si predstavljamo, kako se je počutila. Po mesecu in pol je le dobila napotnico in njen primer se je dobro končal, izkazalo se je, da bulica ni bila maligna." – predsednica ONKO NET in izvršna direktorica Združenja bolnikov s krvnimi raki in limfomi Kristina Modic
Prav diagnostika, ne samo bolnikov z morebitnimi rakavimi boleznimi, je največja težava novih primerov. Tisti, ki so diagnozo imeli že pred epidemijo, so namreč tudi med njo dobili vse zdravljenje. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so vsa zdravljenja tudi med najstrožjimi ukrepi potekala brez zastojev, pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. Irena Oblak.
Tudi na gastrološkem oddelku je zdravljenje že diagnosticiranih bolnikov potekalo brez večjih zastojev, bistveno manj, približno 4500, pa je bilo diagnostičnih pregledov. Kot pravi predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, so večino med poletjem že nadoknadili, je pa zdaj priliv bolnikov s primarne ravni res velik in zelo ustavlja sistem.
Dostopnost na pregled in osebni obisk ambulant je na primarni ravni zelo otežen, so pa prakse zelo različne in odvisne tudi od organiziranosti samega zdravnika, njegove ekipe in zdravstvenega doma, če dela v njem, a dostopnost do osebnega zdravnika je povsod slabša. Toda tudi zdravniki na primarni ravni opozarjajo, da bolniki niso vešči uporabe drugih komunikacijskih poti, da dementni bolniki še vedno nenapovedano prihajajo na preglede in da tudi sami ne dobivajo informacij o odločitvah zavarovalnice o bolniških odsotnostih, čakalne dobe za nekatere preglede podirajo načrtovane vrstne rede napotitev, tako da vse odločitve še zdaleč niso v njihovih rokah, niza težave predsednica Upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD prof. dr. Danica Rotar - Pavlič.
Čeprav sam zdravi bolnike, za katere najbolj običajni virusi pomenijo smrtno grožnjo in zaradi katerih dejansko umirajo, je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver prepričan, da je koronavirusna bolezen, kot se je izrazil, bolezen za zraven, s katero je pač treba živeti in ob kateri je treba zdraviti tudi druge bolezni brez ustavitev, prav tako kot ne bi smel biti ustavljen pedagoški proces v bolnišnicah, sploh pa ne uvajanje novih zdravljenj. "Tudi to je pomemben del medicine in račun za ta zastoj, ki bo prišel, bomo 'debelo' plačali."
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov