V poročilu tako predlagajo kar nekaj rešitev za preprečevanje prihodnjih pandemij, ki bi bile po njihovem mnenju dolgoročno precej ugodnejše od gašenja posledic, ki jih prinašajo pandemije.

"Obstajajo načini, da se soočimo s tovrstnim tveganjem, preden se razvije v pandemijo. Trenutno imamo precej neposrečeno strategijo: najprej počakamo, da se pandemija pojavi, šele nato pa jo skušamo karseda hitro zatreti. A kot smo januarja videli na Kitajskem: kljub hitri reakciji tamkajšnjih oblasti je bilo že prepozno. To ni dobra strategija, storiti moramo več. Oblikovati bi morali nekakšen medvladni svet, ki bi se ukvarjal zgolj s preprečevanjem prihodnjih pandemij, in to na način, da bi naslavljal posamezne dejavnike tveganja, ki vodijo do pandemij. Potrebovali bi tudi nekakšno univerzalno zdravstveno iniciativo, ki bi naslavljala nujnost hkratne skrbi tako za človekovo zdravje, zdravje živali, kot tudi za zdravje celotnih ekosistemov. Izbruh covida je zelo jasen primer tega, kaj se zgodi, ko se zaradi človeka poruši ravnovesje v naravi. Vsak lahko pristavi svoj kamenček k preprečevanju prihodnjih pandemij. Mi sami smo tisti, ki poganjamo potrošniške tokove po svetu, zaradi nas poteka brezkompromisno groba svetovna trgovina, naša odvisnost od mesa je prav tako problem. Še posebej pa želim podčrtati dejstvo, da trenutno poslovanje in način, kako gospodarimo, trgujemo, trošimo, nista vdržna. Vsekakor ne bosta dovolj, če želimo karkoli spremeniti. Vsaka pandemija le še bolj do obisti razgrne, kako nesolidaren in nepravičen je svet in kako so mnogi samo še na slabšem. Pandemije nas stanejo mnogo življenj in tudi na milijarde dolarjev. In kar je pri vsem skupaj prav tako pomenljivo: preprečevanje pandemij bi nas stalo veliko manj. Zakaj se tega torej ne lotimo?"

Preberite tudi intervju z biologom in veterinarjem dr. Davidom Waltnerjem - Toewsom.