Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."
"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."
Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."
Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."
Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.
"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."
Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."
Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pravi, da ker živimo v relativno odprti družbi, je pri zajezitvi čezmernega prenosa covida-19 ključna predvsem odgovornost: "Pomembno je, da zaščitimo domove za starejše, gospodarstvo in poskrbimo, da lahko tudi šolstvo deluje." Poudarja, da za širjenje virusa ne moremo kriviti nedoslednosti Slovenk in Slovencev. "Tudi svetovna populacija ni kriva, poglejmo samo zemljevid, vse države so rdeče. Tudi Švedska, ki jo tako radi omenjamo, njihova krivulja gre v nebo."
"Pri koronavirusu gre za kompleksno sestavljanko, ki še vedno deluje kot zavora in ne kot pravi stroj. Približuje se cepivo in trenutno je vsaka smrt odveč. Naša odgovornost je, da zagotovimo pogoje, v katerih ne moremo biti superprenašalci virusa, in da delujemo, kot da bi bil potencialno okužen vsak. Vsi smo na istem, tudi na najvišji ravni odločevalcev. Je kdo 18-letniku kdaj povedal, da, če bo padel in si zlomil koleno, ne bo mogel priti do operacije, ker bodo bolnišnice pokale po šivih in posledično nikoli več ne bo mogel igrati nogometa? Izpostavljeni smo tveganju za življenje vseh nas in celotne družbe."
Treba je najti pravo razmerje na ravni vsakdanjega življenja in ustvariti pogoje, v katerih je možnost prenosa virusa znotraj okolja čim manjša. Kot poudarja Mario Fafangel, je "treba skleniti kompromise med tveganjem ene in druge strani."
Tudi pri morebitnem odpiranju vsaj dela osnovnih šol in vrtcev: "Dejstvo je, da je ob tako razširjenem kroženju virusa na ravni populacije zelo težko imeti odprte šole. Vprašanje je, kako najti pravo sorazmerje in zagotoviti funkcionalnost sistema ob tako velikem kroženju virusa. Ob zdajšnjih številkah je v tem trenutku težko odpreti šole, ampak čez teden ali dva bodo prva triada šol in vrtci obravnavani prioritetno. Ne smemo pa biti presenečeni, ko bomo imeli veliko primerov in ko bodo potem vprašanja 'Koliko razredov je danes, koliko šol je imelo primere?' Veliko jih bo, ker ne more biti drugače."
Pravila igre lahko spremeni cepivo, a, kot poudarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, bo pri tem ključna komunikacija z javnostjo o učinkovitosti cepiva.
"Vesel sem, da se zadeve premikajo naprej. V igri imamo več cepiv. Evropska komisija, z njo pa tudi Slovenija, ne stavi samo na enega konja, kar je zelo pametno. Veliko vprašanj je in težko je dati kategorične odgovore, ampak cepivo bo spremenilo pravila igre. Potrebujemo še več informacij, da bomo točno vedeli, kam usmeriti cepivo. Pod vprašajem je, ali preprečuje bolezen, ali je zelo učinkovito tudi pri preprečevanju slabšega poteka bolezni ter ali je učinkovito tudi na okužbi in na prenosu. Pred nami so zanimivi časi, malo je še treba zdržati."
Da se doseže dobra komunikacija med strokovnjaki, političnimi odločevalci in javnostjo, moramo krepiti zaupanje v stroko. Mario Fafangel opozarja tudi na težavo, ko posameznik vidi dobrobit samo zase. "Kot družba bomo morali stopiti nad nas same, gre za podvig skupnosti. V resnici bo od cepiva imel korist vsak, tisti, ki se bo cepil, tisti, ki ne bo zbolel in tudi širša skupnost."
Napaka je, da čakamo, kakšni ukrepi bodo padli na nas: "Ne spreminjamo svojega ravnanja, ampak raje gledamo, kdaj bo kaj sproščenega. Moramo se resetirati, ker si res ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel bolnišnično oskrbo in kdo bo ostal brez nje. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov