Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe.
Dr. med. Mirjam Druškovič potrjuje, da je večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo prebolela v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem. Skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. Glede na literaturo se je izkazalo, da so nosečnice v primerjavi z nenosečimi ženskami iste starosti podvržene večjemu tveganju za hospitalizacijo. To se je predvsem izkazalo, če pride do okužbe v zadnjem tromesečju. Takrat je v večjem odstotku potrebna mehanska ventilacija. Smrtnost pa je glede na literaturo približno 0,6-odstotna.
"Tako kot v splošni populaciji obstajajo neki dejavniki tveganja, kot so povečan indeks telesne mase, sladkorna bolezen, če je ženska starejša, če ima kronično hipertenzijo, če izhaja iz nižjega socialno-ekonomskega statusa. Ne moremo pa napovedati, katera bo tista nosečnica, pri kateri bo potek hujši. Zato bi svetovala vsem nosečnicam, naj upoštevajo preventivne ukrepe, ki preprečujejo prenos virusa v populaciji."
V ambulanti za patološko nosečnost ali pa ko je bil izvid testa na koronavirus pri nosečnici pozitiven, je bilo približno 500 primerov takšnih nosečnic, dvanajst jih je imelo hujšo obliko. Nosečnice s hujšo obliko so potrebovale hospitalizacijo na infekcijski kliniki, pri dveh nosečnicah je bila potrebna tudi mehanska ventilacija.
"Nosečnice delimo na dve kategoriji, saj predhodno naredimo hitri antigenski test. Eno so nosečnice s pozitivnim izvidom testa, se pravi tiste, ki imajo med porodom pozitivne izvide testov, te rojevajo v rdečem območju, kjer veljajo določena pravila. V tem primeru partner ne more biti prisoten. Osebje, ki je z njo, je zaščiteno s skafandri. Porod običajno poteka kot pri tistih nosečnicah, ki rojevajo v belem območju. Izkazalo se je, da je v našem primeru odstotek carskega reza v rdeči coni okrog 25-odstoten. Na drugi strani so nosečnice, ki pridejo v porodnišnico brez simptomov."
Samo ena nosečnica v ljubljanski porodnišnici je imela pozitiven izvid brisa nožnice in ta novorojenček je imel potem tudi pozitiven izvid brisa v nosnožrelnem predelu. Številne raziskave na velikem številu nosečnic pa niso potrdile tega vertikalnega prenosa.
"Po doslej zbranih podatkih naj okužba s koronavirusom ne bi povzročala splava, naj ne bi povzročala anomalij pri plodu, obstaja pa povečano tveganje za carski rez in prezgodnji porod. Stvar torej ni čisto benigne narave."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe.
Dr. med. Mirjam Druškovič potrjuje, da je večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo prebolela v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem. Skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije. Glede na literaturo se je izkazalo, da so nosečnice v primerjavi z nenosečimi ženskami iste starosti podvržene večjemu tveganju za hospitalizacijo. To se je predvsem izkazalo, če pride do okužbe v zadnjem tromesečju. Takrat je v večjem odstotku potrebna mehanska ventilacija. Smrtnost pa je glede na literaturo približno 0,6-odstotna.
"Tako kot v splošni populaciji obstajajo neki dejavniki tveganja, kot so povečan indeks telesne mase, sladkorna bolezen, če je ženska starejša, če ima kronično hipertenzijo, če izhaja iz nižjega socialno-ekonomskega statusa. Ne moremo pa napovedati, katera bo tista nosečnica, pri kateri bo potek hujši. Zato bi svetovala vsem nosečnicam, naj upoštevajo preventivne ukrepe, ki preprečujejo prenos virusa v populaciji."
V ambulanti za patološko nosečnost ali pa ko je bil izvid testa na koronavirus pri nosečnici pozitiven, je bilo približno 500 primerov takšnih nosečnic, dvanajst jih je imelo hujšo obliko. Nosečnice s hujšo obliko so potrebovale hospitalizacijo na infekcijski kliniki, pri dveh nosečnicah je bila potrebna tudi mehanska ventilacija.
"Nosečnice delimo na dve kategoriji, saj predhodno naredimo hitri antigenski test. Eno so nosečnice s pozitivnim izvidom testa, se pravi tiste, ki imajo med porodom pozitivne izvide testov, te rojevajo v rdečem območju, kjer veljajo določena pravila. V tem primeru partner ne more biti prisoten. Osebje, ki je z njo, je zaščiteno s skafandri. Porod običajno poteka kot pri tistih nosečnicah, ki rojevajo v belem območju. Izkazalo se je, da je v našem primeru odstotek carskega reza v rdeči coni okrog 25-odstoten. Na drugi strani so nosečnice, ki pridejo v porodnišnico brez simptomov."
Samo ena nosečnica v ljubljanski porodnišnici je imela pozitiven izvid brisa nožnice in ta novorojenček je imel potem tudi pozitiven izvid brisa v nosnožrelnem predelu. Številne raziskave na velikem številu nosečnic pa niso potrdile tega vertikalnega prenosa.
"Po doslej zbranih podatkih naj okužba s koronavirusom ne bi povzročala splava, naj ne bi povzročala anomalij pri plodu, obstaja pa povečano tveganje za carski rez in prezgodnji porod. Stvar torej ni čisto benigne narave."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov