Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šport, športniki in športni pedagogi so ključni del rešitve, ker se bodo naučili novega obnašanja

02.02.2021

Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.

Predramila se je športna sfera. Pozno, po večmesečnih omejitvah športa, ki sledijo situaciji z epidemijo v Sloveniji. Vse od 19. oktobra veljajo omejitve izvajanja športnih dejavnosti z izjemo športnikov najvišje ravni v članski konkurenci in poklicnih športnikov. Dolgo so nastajali protokoli sproščanja ukrepov in prilagoditev v delu z mladimi športniki, a vsak do 5. februarja sprememb ne bo. Ker se datum nezadržno bliža, odgovora pa ni, so na okrogli mizi, ki jo je pripravil Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, svoj pogled predstavili številni strokovnjaki s področja športa in zdravstva.

"Šport je del rešitve in ne del problema pri reševanju te epidemije. Kakovostna gibalna dejavnost bo okrepila imunski sistem. Kot drugo, živeti bomo morali z virusom in prilagoditi izvajanje športa temu. Šport je pripravljen ta izziv sprejeti." - prof. Gregor Jurak, Katedra za pedagogiko in didaktiko, Fakulteta za šport

 

Jurak izpostavlja še dve izhodišči, in sicer zaupati slovenskem športu in to, da naj bodo ukrepi življenjski, ne administrativni: "Zaenkrat ni bilo danega signala, da bi kdorkoli zaupal slovenskemu športu. Slovenski šport je tako dober, ker ima tako dobre strokovnjake. Če bodo ti prevzeli odgovornost za vadbe, ne da imamo sedaj samoorganizirana združevanja, kjer lahko prihaja do okužb, bomo naredili bistveno več za populacijo."

Izhodišča so natančno popisana in zajemajo vse družbene skupine od najmlajših do najstarejših. Ukrepi pa naj bi se sproščali skladno z epidemiološko sliko. Čas za velike premike je že nastopil, športna sfera pa je s pristojnim ministrstvom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ukrepe že uskladila. Je šport torej res lahko rešitev in na kakšen način?

"Smo v fazi sindemije, kjer nam poleg samega covida-19 težave povzročajo številna vzporedna stanja, ki jih je sama epidemija povzročila. Poudarim naj, da imamo res slabe rezultate pri duševnem zdravju mladih, kjer naraščajo depresivne motnje, samopoškodovanje, več je samomorov. Poleg tega pa nam poročajo o naraščanju digitalne odvisnosti, ki smo jo sproducirali z dolgim in številnim sedenjem pred zaslonom. Pravzaprav bi bil šport ena izmed nujnih rešitev, kako to presekati. Dejstvo je, da je praktično takoj možno in potrebno začeti s športnimi aktivnostmi v malih skupinah, v nadzorovanih, varnih pogojih in posebej na prostem." - dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ

 

Čas za sproščanje ukrepov v športu je že nastopil. "Kar nekaj bomo zamudili oz. smo že zamudili. Tukaj smo krivi tudi tisti zdravniki, ki se ukvarjamo s športom, ker smo premalo pritiskali. Vemo, kako je šport pomemben. Malo krivde je tudi na strani NIJZ, ker se je za določene stvari počasi obračal. OKS pa je bil premalo glasen v medijih. Že skoraj eno leto smo v epidemiji, odločevalci v vladi pa se do športa obnašajo preveč zadržano," razmišlja pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja Bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC.

Športna sfera je pripravo in usklajevanje predlogov različnih športnih zvez prepustila Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport. Načrt sproščanja ukrepov je bil predstavljen šle v tem letu, a še ni našel poti do odločevalcev. "Ta predlog je strokovni svet poslal v obravnavo vladi in vlada ga je dala nazaj ministrstvu, da se opredeli do njega. In zaenkrat še ni bilo delovnega sestanka na to temo," pojasnjuje prof. Gregor Jurak.

"Zelo mi je žal, da nihče od predstavnikov vlade, države, imamo Direktorat za šport, državnega sekretarja za šport in ministrico tudi za šport, si ni vzel časa, da bi ob tem res kritičnem trenutku neke resnice si vzel čas in odgovoril na zelo preprosto vprašanje." - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

 

Zakaj se ne upošteva predstavljenih predlogov in zakaj je preslišana športna stroka? Ne gre samo za poglobljenost, gre tudi za znanje, a odločitev o športu v Sloveniji vsaj v zadnjem obdobju ne sprejema športna stroka, ki ni slišana niti pri pristojnem ministrstvu, kaj šele na vladi.


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Šport, športniki in športni pedagogi so ključni del rešitve, ker se bodo naučili novega obnašanja

02.02.2021

Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.

Predramila se je športna sfera. Pozno, po večmesečnih omejitvah športa, ki sledijo situaciji z epidemijo v Sloveniji. Vse od 19. oktobra veljajo omejitve izvajanja športnih dejavnosti z izjemo športnikov najvišje ravni v članski konkurenci in poklicnih športnikov. Dolgo so nastajali protokoli sproščanja ukrepov in prilagoditev v delu z mladimi športniki, a vsak do 5. februarja sprememb ne bo. Ker se datum nezadržno bliža, odgovora pa ni, so na okrogli mizi, ki jo je pripravil Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, svoj pogled predstavili številni strokovnjaki s področja športa in zdravstva.

"Šport je del rešitve in ne del problema pri reševanju te epidemije. Kakovostna gibalna dejavnost bo okrepila imunski sistem. Kot drugo, živeti bomo morali z virusom in prilagoditi izvajanje športa temu. Šport je pripravljen ta izziv sprejeti." - prof. Gregor Jurak, Katedra za pedagogiko in didaktiko, Fakulteta za šport

 

Jurak izpostavlja še dve izhodišči, in sicer zaupati slovenskem športu in to, da naj bodo ukrepi življenjski, ne administrativni: "Zaenkrat ni bilo danega signala, da bi kdorkoli zaupal slovenskemu športu. Slovenski šport je tako dober, ker ima tako dobre strokovnjake. Če bodo ti prevzeli odgovornost za vadbe, ne da imamo sedaj samoorganizirana združevanja, kjer lahko prihaja do okužb, bomo naredili bistveno več za populacijo."

Izhodišča so natančno popisana in zajemajo vse družbene skupine od najmlajših do najstarejših. Ukrepi pa naj bi se sproščali skladno z epidemiološko sliko. Čas za velike premike je že nastopil, športna sfera pa je s pristojnim ministrstvom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ukrepe že uskladila. Je šport torej res lahko rešitev in na kakšen način?

"Smo v fazi sindemije, kjer nam poleg samega covida-19 težave povzročajo številna vzporedna stanja, ki jih je sama epidemija povzročila. Poudarim naj, da imamo res slabe rezultate pri duševnem zdravju mladih, kjer naraščajo depresivne motnje, samopoškodovanje, več je samomorov. Poleg tega pa nam poročajo o naraščanju digitalne odvisnosti, ki smo jo sproducirali z dolgim in številnim sedenjem pred zaslonom. Pravzaprav bi bil šport ena izmed nujnih rešitev, kako to presekati. Dejstvo je, da je praktično takoj možno in potrebno začeti s športnimi aktivnostmi v malih skupinah, v nadzorovanih, varnih pogojih in posebej na prostem." - dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ

 

Čas za sproščanje ukrepov v športu je že nastopil. "Kar nekaj bomo zamudili oz. smo že zamudili. Tukaj smo krivi tudi tisti zdravniki, ki se ukvarjamo s športom, ker smo premalo pritiskali. Vemo, kako je šport pomemben. Malo krivde je tudi na strani NIJZ, ker se je za določene stvari počasi obračal. OKS pa je bil premalo glasen v medijih. Že skoraj eno leto smo v epidemiji, odločevalci v vladi pa se do športa obnašajo preveč zadržano," razmišlja pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja Bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC.

Športna sfera je pripravo in usklajevanje predlogov različnih športnih zvez prepustila Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport. Načrt sproščanja ukrepov je bil predstavljen šle v tem letu, a še ni našel poti do odločevalcev. "Ta predlog je strokovni svet poslal v obravnavo vladi in vlada ga je dala nazaj ministrstvu, da se opredeli do njega. In zaenkrat še ni bilo delovnega sestanka na to temo," pojasnjuje prof. Gregor Jurak.

"Zelo mi je žal, da nihče od predstavnikov vlade, države, imamo Direktorat za šport, državnega sekretarja za šport in ministrico tudi za šport, si ni vzel časa, da bi ob tem res kritičnem trenutku neke resnice si vzel čas in odgovoril na zelo preprosto vprašanje." - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

 

Zakaj se ne upošteva predstavljenih predlogov in zakaj je preslišana športna stroka? Ne gre samo za poglobljenost, gre tudi za znanje, a odločitev o športu v Sloveniji vsaj v zadnjem obdobju ne sprejema športna stroka, ki ni slišana niti pri pristojnem ministrstvu, kaj šele na vladi.


16.03.2021

Dr. Tjaša Vižintin Cuderman: Tromboze, Covid-19 in cepljenje

Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost.


16.03.2021

Zarja Muršič: Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje

"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.


12.03.2021

Je cepilni nacionalizem strel v koleno?

Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.


11.03.2021

dr. Zarja Muršič: Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik

O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.


05.03.2021

Dr. Mojca Matičič: Če informacij ni, jih pridobimo

Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.


26.02.2021

Nepredvidljivi biološki procesi pri proizvodnji cepiv

Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.


25.02.2021

Odmerka cepiva proti covidu-19 sta za telo kot športni trening

Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.


24.02.2021

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?


18.02.2021

Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike


17.02.2021

Gripa in koronavirus se razlikujeta po načinu prenosa okužbe

O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.


11.02.2021

Dr. Zarja Muršič: Zaprti prostori so za viruse kot lunapark

Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.


10.02.2021

Dr. Viktorija Tomič: 77 odstotna zanesljivost ne zadošča

V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay


09.02.2021

Koliko meja odpre cepilni potni list?

Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.


29.01.2021

Dr. Mojca Matičič: Naravna čredna imunost je kot ruska ruleta, precej nevarna

Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo.


27.01.2021

Leon Cizelj: V epidemiji je težko stagnirati

Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.


26.01.2021

Dr. Sašo Dolenc: Nasloviti vsa vprašanja, a ne širiti mitov in neresnic

Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.


23.01.2021

Dr. Nina Ružić Gorenjec: Kaj smo se naučili iz prvega in drugega vala epidemije?

Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?


21.01.2021

Košarka od testa do testa

Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje.


20.01.2021

dr. Gregor Starc

Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?


Stran 4 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov