Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?
Že nekaj mesecev pri nas, v nekaterih laboratorijih, izvajajo samoplačniške preiskave za določanje protiteles na koronavirus, ponekod tudi zelo sistematično. V sežanskem Zdravstvenem domu so s hitrimi brisi ugotovili bistveno manj okuženih kot s testi na protitelesa. Ob tem pa ocenjujejo, da je v kraških občinah od 30 do 40 odstotkov ljudi covid-19 že prebolelo, veliko tudi povsem brez simptomov. A zakaj pri nas temu, kdo je covid-19 že prebolel, ne dajemo več poudarka, kot je na primer praksa ponekod v tujini? Zakaj podatek o protitelesih ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?
"Za samo diagnostiko bolezni so ti testi povsem neuporabni, saj preden zrastejo protitelesa, bolezen že nastane. Ko so protitelesa pozitivna, pravzaprav bolnik ni več kužen, kar pomeni, da s stališča preventive ti testi nimajo pravega mesta. Po drugi strani pa ti testi ne prepoznavajo protitelesa, ki so nevtralizacijska, kot to delajo specifični testi za ugotavljanje cepilne imunosti. Se pravi, ti testi ne povejo, ali je nekdo odporen na bolezen, ampak samo, da je bil okužen. Če je človek pozitiven na diagnostičnih testih, mu ne zagotavlja, da ima protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Tako da za zdaj uporabnost teh testov ni prav velika." – Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti
A nezanesljivo se je zanašati tudi na hitre antigenske teste, za katere se potrjeno ve, da so precej nezanesljivi in dajejo tako lažno negativne kot lažno pozitivne rezultate. In če se te zdaj preverja še z veliko bolj zanesljivimi molekularnimi PCR-testi, pa ni dodatnega sita za vse negativne rezultate, ki morda to niso. Prav ob nezanesljivosti hitrih testov in velikem številu testiranih, tudi več kot 130 000 ljudi na teden, se spet vprašamo, zakaj se bolj kot na hitre nezanesljive teste ne zanesemo na podatek o prisotnosti protiteles na koronavirus.
V sežanskem zdravstvenem domu so že pred meseci, takoj ko so ugotovili, da ta možnost obstaja, začeli testiranja na protitelesa proti SARS-CoV-2 ter testiranjem s PCR-testi, najprej pri svojih zaposlenih, pozneje tudi v podjetjih. Kot pravi direktorica sežanskega zdravstvenega doma Ljubislava Škibin, pozna pomisleke epidemiološke stroke v povezavi s protitelesi, a njihove izkušnje s terena kažejo svoje. Meni, da bi se na ta način izognili množičnim hitrim testiranjem in razbremenili zdravstvene delavce, ki teste opravljajo, saj bi s testiranj izločili ljudi s protitelesi, ki bi prav tako dobili potrdila, kar pa zdaj ni priznano.
"Takšna testiranja bi bila smiselna. Zakaj? Če se s PCR-brisi daje potrdila, bi lahko tudi izdajali potrdila za protitelesa. Ne vem, v čem bi bil problem. Tudi glede samega odvzema je bolj enostavno in tudi za ljudi bolj prijazno."
Docent dr Aleš Jerin, specialist medicinske biokemije, pa pravi, da so v zadnjem letu pridobili veliko podatkov o covidu, a to pa je prineslo še več odprtih vprašanj.
"V kakšni meri je človek zaščiten pred vnovično okužbo, je še vprašanje. NIJZ opozarja, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da je nekdo zaščiten pred okužbo. To velja tako za prebolelo okužbo kot tudi cepljenje. Dokazi še niso popolnoma zbrani. Jasno je, da je neki pozitiven učinek. Če ne drugega, je vsaj potek bolezni potem lažji, če so prisotna protitelesa."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?
Že nekaj mesecev pri nas, v nekaterih laboratorijih, izvajajo samoplačniške preiskave za določanje protiteles na koronavirus, ponekod tudi zelo sistematično. V sežanskem Zdravstvenem domu so s hitrimi brisi ugotovili bistveno manj okuženih kot s testi na protitelesa. Ob tem pa ocenjujejo, da je v kraških občinah od 30 do 40 odstotkov ljudi covid-19 že prebolelo, veliko tudi povsem brez simptomov. A zakaj pri nas temu, kdo je covid-19 že prebolel, ne dajemo več poudarka, kot je na primer praksa ponekod v tujini? Zakaj podatek o protitelesih ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?
"Za samo diagnostiko bolezni so ti testi povsem neuporabni, saj preden zrastejo protitelesa, bolezen že nastane. Ko so protitelesa pozitivna, pravzaprav bolnik ni več kužen, kar pomeni, da s stališča preventive ti testi nimajo pravega mesta. Po drugi strani pa ti testi ne prepoznavajo protitelesa, ki so nevtralizacijska, kot to delajo specifični testi za ugotavljanje cepilne imunosti. Se pravi, ti testi ne povejo, ali je nekdo odporen na bolezen, ampak samo, da je bil okužen. Če je človek pozitiven na diagnostičnih testih, mu ne zagotavlja, da ima protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Tako da za zdaj uporabnost teh testov ni prav velika." – Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti
A nezanesljivo se je zanašati tudi na hitre antigenske teste, za katere se potrjeno ve, da so precej nezanesljivi in dajejo tako lažno negativne kot lažno pozitivne rezultate. In če se te zdaj preverja še z veliko bolj zanesljivimi molekularnimi PCR-testi, pa ni dodatnega sita za vse negativne rezultate, ki morda to niso. Prav ob nezanesljivosti hitrih testov in velikem številu testiranih, tudi več kot 130 000 ljudi na teden, se spet vprašamo, zakaj se bolj kot na hitre nezanesljive teste ne zanesemo na podatek o prisotnosti protiteles na koronavirus.
V sežanskem zdravstvenem domu so že pred meseci, takoj ko so ugotovili, da ta možnost obstaja, začeli testiranja na protitelesa proti SARS-CoV-2 ter testiranjem s PCR-testi, najprej pri svojih zaposlenih, pozneje tudi v podjetjih. Kot pravi direktorica sežanskega zdravstvenega doma Ljubislava Škibin, pozna pomisleke epidemiološke stroke v povezavi s protitelesi, a njihove izkušnje s terena kažejo svoje. Meni, da bi se na ta način izognili množičnim hitrim testiranjem in razbremenili zdravstvene delavce, ki teste opravljajo, saj bi s testiranj izločili ljudi s protitelesi, ki bi prav tako dobili potrdila, kar pa zdaj ni priznano.
"Takšna testiranja bi bila smiselna. Zakaj? Če se s PCR-brisi daje potrdila, bi lahko tudi izdajali potrdila za protitelesa. Ne vem, v čem bi bil problem. Tudi glede samega odvzema je bolj enostavno in tudi za ljudi bolj prijazno."
Docent dr Aleš Jerin, specialist medicinske biokemije, pa pravi, da so v zadnjem letu pridobili veliko podatkov o covidu, a to pa je prineslo še več odprtih vprašanj.
"V kakšni meri je človek zaščiten pred vnovično okužbo, je še vprašanje. NIJZ opozarja, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da je nekdo zaščiten pred okužbo. To velja tako za prebolelo okužbo kot tudi cepljenje. Dokazi še niso popolnoma zbrani. Jasno je, da je neki pozitiven učinek. Če ne drugega, je vsaj potek bolezni potem lažji, če so prisotna protitelesa."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov