Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?
Že nekaj mesecev pri nas, v nekaterih laboratorijih, izvajajo samoplačniške preiskave za določanje protiteles na koronavirus, ponekod tudi zelo sistematično. V sežanskem Zdravstvenem domu so s hitrimi brisi ugotovili bistveno manj okuženih kot s testi na protitelesa. Ob tem pa ocenjujejo, da je v kraških občinah od 30 do 40 odstotkov ljudi covid-19 že prebolelo, veliko tudi povsem brez simptomov. A zakaj pri nas temu, kdo je covid-19 že prebolel, ne dajemo več poudarka, kot je na primer praksa ponekod v tujini? Zakaj podatek o protitelesih ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?
"Za samo diagnostiko bolezni so ti testi povsem neuporabni, saj preden zrastejo protitelesa, bolezen že nastane. Ko so protitelesa pozitivna, pravzaprav bolnik ni več kužen, kar pomeni, da s stališča preventive ti testi nimajo pravega mesta. Po drugi strani pa ti testi ne prepoznavajo protitelesa, ki so nevtralizacijska, kot to delajo specifični testi za ugotavljanje cepilne imunosti. Se pravi, ti testi ne povejo, ali je nekdo odporen na bolezen, ampak samo, da je bil okužen. Če je človek pozitiven na diagnostičnih testih, mu ne zagotavlja, da ima protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Tako da za zdaj uporabnost teh testov ni prav velika." – Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti
A nezanesljivo se je zanašati tudi na hitre antigenske teste, za katere se potrjeno ve, da so precej nezanesljivi in dajejo tako lažno negativne kot lažno pozitivne rezultate. In če se te zdaj preverja še z veliko bolj zanesljivimi molekularnimi PCR-testi, pa ni dodatnega sita za vse negativne rezultate, ki morda to niso. Prav ob nezanesljivosti hitrih testov in velikem številu testiranih, tudi več kot 130 000 ljudi na teden, se spet vprašamo, zakaj se bolj kot na hitre nezanesljive teste ne zanesemo na podatek o prisotnosti protiteles na koronavirus.
V sežanskem zdravstvenem domu so že pred meseci, takoj ko so ugotovili, da ta možnost obstaja, začeli testiranja na protitelesa proti SARS-CoV-2 ter testiranjem s PCR-testi, najprej pri svojih zaposlenih, pozneje tudi v podjetjih. Kot pravi direktorica sežanskega zdravstvenega doma Ljubislava Škibin, pozna pomisleke epidemiološke stroke v povezavi s protitelesi, a njihove izkušnje s terena kažejo svoje. Meni, da bi se na ta način izognili množičnim hitrim testiranjem in razbremenili zdravstvene delavce, ki teste opravljajo, saj bi s testiranj izločili ljudi s protitelesi, ki bi prav tako dobili potrdila, kar pa zdaj ni priznano.
"Takšna testiranja bi bila smiselna. Zakaj? Če se s PCR-brisi daje potrdila, bi lahko tudi izdajali potrdila za protitelesa. Ne vem, v čem bi bil problem. Tudi glede samega odvzema je bolj enostavno in tudi za ljudi bolj prijazno."
Docent dr Aleš Jerin, specialist medicinske biokemije, pa pravi, da so v zadnjem letu pridobili veliko podatkov o covidu, a to pa je prineslo še več odprtih vprašanj.
"V kakšni meri je človek zaščiten pred vnovično okužbo, je še vprašanje. NIJZ opozarja, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da je nekdo zaščiten pred okužbo. To velja tako za prebolelo okužbo kot tudi cepljenje. Dokazi še niso popolnoma zbrani. Jasno je, da je neki pozitiven učinek. Če ne drugega, je vsaj potek bolezni potem lažji, če so prisotna protitelesa."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?
Že nekaj mesecev pri nas, v nekaterih laboratorijih, izvajajo samoplačniške preiskave za določanje protiteles na koronavirus, ponekod tudi zelo sistematično. V sežanskem Zdravstvenem domu so s hitrimi brisi ugotovili bistveno manj okuženih kot s testi na protitelesa. Ob tem pa ocenjujejo, da je v kraških občinah od 30 do 40 odstotkov ljudi covid-19 že prebolelo, veliko tudi povsem brez simptomov. A zakaj pri nas temu, kdo je covid-19 že prebolel, ne dajemo več poudarka, kot je na primer praksa ponekod v tujini? Zakaj podatek o protitelesih ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?
"Za samo diagnostiko bolezni so ti testi povsem neuporabni, saj preden zrastejo protitelesa, bolezen že nastane. Ko so protitelesa pozitivna, pravzaprav bolnik ni več kužen, kar pomeni, da s stališča preventive ti testi nimajo pravega mesta. Po drugi strani pa ti testi ne prepoznavajo protitelesa, ki so nevtralizacijska, kot to delajo specifični testi za ugotavljanje cepilne imunosti. Se pravi, ti testi ne povejo, ali je nekdo odporen na bolezen, ampak samo, da je bil okužen. Če je človek pozitiven na diagnostičnih testih, mu ne zagotavlja, da ima protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Tako da za zdaj uporabnost teh testov ni prav velika." – Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti
A nezanesljivo se je zanašati tudi na hitre antigenske teste, za katere se potrjeno ve, da so precej nezanesljivi in dajejo tako lažno negativne kot lažno pozitivne rezultate. In če se te zdaj preverja še z veliko bolj zanesljivimi molekularnimi PCR-testi, pa ni dodatnega sita za vse negativne rezultate, ki morda to niso. Prav ob nezanesljivosti hitrih testov in velikem številu testiranih, tudi več kot 130 000 ljudi na teden, se spet vprašamo, zakaj se bolj kot na hitre nezanesljive teste ne zanesemo na podatek o prisotnosti protiteles na koronavirus.
V sežanskem zdravstvenem domu so že pred meseci, takoj ko so ugotovili, da ta možnost obstaja, začeli testiranja na protitelesa proti SARS-CoV-2 ter testiranjem s PCR-testi, najprej pri svojih zaposlenih, pozneje tudi v podjetjih. Kot pravi direktorica sežanskega zdravstvenega doma Ljubislava Škibin, pozna pomisleke epidemiološke stroke v povezavi s protitelesi, a njihove izkušnje s terena kažejo svoje. Meni, da bi se na ta način izognili množičnim hitrim testiranjem in razbremenili zdravstvene delavce, ki teste opravljajo, saj bi s testiranj izločili ljudi s protitelesi, ki bi prav tako dobili potrdila, kar pa zdaj ni priznano.
"Takšna testiranja bi bila smiselna. Zakaj? Če se s PCR-brisi daje potrdila, bi lahko tudi izdajali potrdila za protitelesa. Ne vem, v čem bi bil problem. Tudi glede samega odvzema je bolj enostavno in tudi za ljudi bolj prijazno."
Docent dr Aleš Jerin, specialist medicinske biokemije, pa pravi, da so v zadnjem letu pridobili veliko podatkov o covidu, a to pa je prineslo še več odprtih vprašanj.
"V kakšni meri je človek zaščiten pred vnovično okužbo, je še vprašanje. NIJZ opozarja, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da je nekdo zaščiten pred okužbo. To velja tako za prebolelo okužbo kot tudi cepljenje. Dokazi še niso popolnoma zbrani. Jasno je, da je neki pozitiven učinek. Če ne drugega, je vsaj potek bolezni potem lažji, če so prisotna protitelesa."
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov