Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?

Že nekaj mesecev pri nas, v nekaterih laboratorijih, izvajajo samoplačniške preiskave za določanje protiteles na koronavirus, ponekod tudi zelo sistematično. V sežanskem Zdravstvenem domu so s hitrimi brisi ugotovili bistveno manj okuženih kot s testi na protitelesa. Ob tem pa ocenjujejo, da je v kraških občinah od 30 do 40 odstotkov ljudi covid-19 že prebolelo, veliko tudi povsem brez simptomov. A zakaj pri nas temu, kdo je covid-19 že prebolel, ne dajemo več poudarka, kot je na primer praksa ponekod v tujini? Zakaj podatek o protitelesih ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?

"Za samo diagnostiko bolezni so ti testi povsem neuporabni, saj preden zrastejo protitelesa, bolezen že nastane. Ko so protitelesa pozitivna, pravzaprav bolnik ni več kužen, kar pomeni, da s stališča preventive ti testi nimajo pravega mesta. Po drugi strani pa ti testi ne prepoznavajo protitelesa, ki so nevtralizacijska, kot to delajo specifični testi za ugotavljanje cepilne imunosti. Se pravi, ti testi ne povejo, ali je nekdo odporen na bolezen, ampak samo, da je bil okužen. Če je človek pozitiven na diagnostičnih testih, mu ne zagotavlja, da ima protitelesa, ki nevtralizirajo virus. Tako da za zdaj uporabnost teh testov ni prav velika." – Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti

A nezanesljivo se je zanašati tudi na hitre antigenske teste, za katere se potrjeno ve, da so precej nezanesljivi in dajejo tako lažno negativne kot lažno pozitivne rezultate. In če se te zdaj preverja še z veliko bolj zanesljivimi molekularnimi PCR-testi, pa ni dodatnega sita za vse negativne rezultate, ki morda to niso. Prav ob nezanesljivosti hitrih testov in velikem številu testiranih, tudi več kot 130 000 ljudi na teden, se spet vprašamo, zakaj se bolj kot na hitre nezanesljive teste ne zanesemo na podatek o prisotnosti protiteles na koronavirus.

V sežanskem zdravstvenem domu so že pred meseci, takoj ko so ugotovili, da ta možnost obstaja, začeli testiranja na protitelesa proti SARS-CoV-2 ter testiranjem s PCR-testi, najprej pri svojih zaposlenih, pozneje tudi v podjetjih. Kot pravi direktorica sežanskega zdravstvenega doma Ljubislava Škibin, pozna pomisleke epidemiološke stroke v povezavi s protitelesi, a njihove izkušnje s terena kažejo svoje. Meni, da bi se na ta način izognili množičnim hitrim testiranjem in razbremenili zdravstvene delavce, ki teste opravljajo, saj bi s testiranj izločili ljudi s protitelesi, ki bi prav tako dobili potrdila, kar pa zdaj ni priznano.

"Takšna testiranja bi bila smiselna. Zakaj? Če se s PCR-brisi daje potrdila, bi lahko tudi izdajali potrdila za protitelesa. Ne vem, v čem bi bil problem. Tudi glede samega odvzema je bolj enostavno in tudi za ljudi bolj prijazno." 

Docent dr Aleš Jerin, specialist medicinske biokemije, pa pravi, da so v zadnjem letu pridobili veliko podatkov o covidu, a to pa je prineslo še več odprtih vprašanj.

"V kakšni meri je človek zaščiten pred vnovično okužbo, je še vprašanje. NIJZ opozarja, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da je nekdo zaščiten pred okužbo. To velja tako za prebolelo okužbo kot tudi cepljenje. Dokazi še niso popolnoma zbrani. Jasno je, da je neki pozitiven učinek. Če ne drugega, je vsaj potek bolezni potem lažji, če so prisotna protitelesa."