Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdaj lahko neko literarno delo – pesem, kratko zgodbo ali roman – označimo kot prepričljivo, kot tehtno, kot dobro? – Slej ko prej takrat, ko je napisano tekoče in vešče, celo umetelno; ko bralke in bralci lahko vstopimo v svet, ki ga vzpostavljajo zapisane besede, in verjamemo, da ta svet ni le papirnat, temveč ga lahko tudi vohamo in otipamo in okusimo; ko se nam zdi, da med branjem izmišljene zgodbe pravzaprav poglabljamo svoje razumevanje oziroma doživljanje resničnega sveta. Jasmin B. Frelih je – pri vsega tridesetih – avtor dveh takih literarnih del. Najprej je tu, seveda, Na/pol, tridelni roman iz postapokaliptičnega sveta, ki je pred poltretjim letom prejel nagrado za najboljši prvenec, bil nato nominiran za kritiško sito in kresnika, no, pred kakima dvema tednoma pa je pobral še nagrado Evropske Unije za književnost. Potem pa so tu še lanskoletne, za kritiško sito nominirane Ideoluzije, v katerih je pisatelj zbral svoje kratkoprozno pisanje zadnjih desetih let. In ob prebiranju teh zgodb so kritiki začeli govoriti o nenavadni daljnovidnosti Frelihovega pisanja. Pa pri tem niso mislili preprosto na to, da je avtor že leta 2010, še pred začetkom vojne v Siriji torej, spisal Fajdo, kratko zgodbo o beguncih z Bližnjega vzhoda, ki preplavljajo Slovenijo, ampak da je v tej zgodbi skoraj do pike natančno uganil argumente, besednjak in retoriko, ki so jih potem v javni debati o beguncih dejansko uporabljali tako tisti, ki so hoteli naše državne meje tesneje zapreti, kakor oni drugi, ki so jih želeli še bolj odpreti. Kako neki pisatelj takole zatipa utrip časa? Kako ga nato prevede v besede in stavke? In če Frelihovo pisanje dejansko za pet let prehiteva aktualno resničnost, tedaj se menda lahko – seveda ne brez nelagodja – vprašamo, o čem neki avtor piše danes? – To so vprašanja, ki jih bomo pretresali v pogovoru z Jasminom B. Frelihom.
737 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Kdaj lahko neko literarno delo – pesem, kratko zgodbo ali roman – označimo kot prepričljivo, kot tehtno, kot dobro? – Slej ko prej takrat, ko je napisano tekoče in vešče, celo umetelno; ko bralke in bralci lahko vstopimo v svet, ki ga vzpostavljajo zapisane besede, in verjamemo, da ta svet ni le papirnat, temveč ga lahko tudi vohamo in otipamo in okusimo; ko se nam zdi, da med branjem izmišljene zgodbe pravzaprav poglabljamo svoje razumevanje oziroma doživljanje resničnega sveta. Jasmin B. Frelih je – pri vsega tridesetih – avtor dveh takih literarnih del. Najprej je tu, seveda, Na/pol, tridelni roman iz postapokaliptičnega sveta, ki je pred poltretjim letom prejel nagrado za najboljši prvenec, bil nato nominiran za kritiško sito in kresnika, no, pred kakima dvema tednoma pa je pobral še nagrado Evropske Unije za književnost. Potem pa so tu še lanskoletne, za kritiško sito nominirane Ideoluzije, v katerih je pisatelj zbral svoje kratkoprozno pisanje zadnjih desetih let. In ob prebiranju teh zgodb so kritiki začeli govoriti o nenavadni daljnovidnosti Frelihovega pisanja. Pa pri tem niso mislili preprosto na to, da je avtor že leta 2010, še pred začetkom vojne v Siriji torej, spisal Fajdo, kratko zgodbo o beguncih z Bližnjega vzhoda, ki preplavljajo Slovenijo, ampak da je v tej zgodbi skoraj do pike natančno uganil argumente, besednjak in retoriko, ki so jih potem v javni debati o beguncih dejansko uporabljali tako tisti, ki so hoteli naše državne meje tesneje zapreti, kakor oni drugi, ki so jih želeli še bolj odpreti. Kako neki pisatelj takole zatipa utrip časa? Kako ga nato prevede v besede in stavke? In če Frelihovo pisanje dejansko za pet let prehiteva aktualno resničnost, tedaj se menda lahko – seveda ne brez nelagodja – vprašamo, o čem neki avtor piše danes? – To so vprašanja, ki jih bomo pretresali v pogovoru z Jasminom B. Frelihom.
Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...
Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.
V oddaji Kulturni fokus nas zanima, kako naš pogled na svet, spomine in spoznanja oblikujejo čuti. Najprej: glavni dotik s planetom, na katerem živimo, je hoja.
Marta Verginella: v drugi polovici 19. stoletja je postalo jasno, da bo slovensko nacionalno gibanje uspešno le, če bo ženskam pomagalo do izobrazbe in olajšalo njihovo aktivno udejstvovanje v družbeno-kulturnem prostoru
V Berlinu se je, zahvaljujoč divjim nočnim klubom, alternativnim umetnostnim praksam, levičarskemu aktivizmu in nizkim najemninam, oblikovala posebna mestna kultura, ki si jo želijo izkusiti mladi odrasli z vsega sveta
Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?
Prosto po Tolstoju: Evropski projekti so nesrečni vsak po svoje.
Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples?
Najbrž prvi svetovno pomembni ameriški pisatelj in filozof, ki nam je zapustil prelomno misel, da se ohranitev sveta skriva v divjosti
Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbi
Ljudje so se z mozaiki ukvarjali že od dni, ko so oblikovali in gradili prve civilizacije. Poznali so jih tako v Mezopotamiji kot v Mikenah, v klasičnem starogrškem obdobju, grški in rimski antiki, vse do zgodnjekrščanskega obdobja.
Ljudje se velikokrat sprašujemo, kako dobro živeti, v materialnem in duhovnem smislu. Kako sploh zaživeti modrost bivanja, kot avtonomni ljudje, ki ne potrebujejo vsakodnevnih pridig in se ne podrejajo višjim instancam? Namesto hierarhičnega sveta bi najprej seveda morali ustvariti boljšo skupnostno horizontalo v socialno uravnoteženem in uravnovešenem svetu. Tudi znotraj krščanske etike, teologije in filozofije so že pred stoletji vznikale podobne zamisli, ki pa znotraj svojih dob niso doživele uspešnega odmeva v praksi, njihovi snovallci in idejni vodje pa so bili navadno preganjani. Poleg tega so teološko srenjo evropskega in ameriškega Zahoda sestavljali predvsem starejši, neporočeni moški brez otrok, ki so teologijo pisali brezčutno v dobesednem pomenu tega; o čutnosti in telesnosti sploh niso razmišljali. Danes se mnoge ortodokne predpostavke znotraj krščanstva rušijo in mehčajo. Ali to pomeni, da se etos krščanstva spreminja na univerzalnem in globalnem nivoju? In smo zares stopili v dobo postkrščanstva, ki ima nalogo, da se odpre vsem različnostim v človeški in živalski populacij in aktivno podpre prizadevanja za rešitev ekološke krize sveta ter kritično naslovi neenakopravnost in neenakost, ki ju ustvarja ekonomsko politični režim kapitalizma.
Skozi prizmo zgodovine civilno-družbenih društev, ki so v Trstu delovala okoli leta 1900, se pokaže, da so vsakdanje življenje v osrednjem habsburškem pristanišču bolj kakor etnične pravzaprav določale razredne delitve
Z Nadjo Zgonik, letošnjo prejemnico priznanja Ivane Kobilca, o naši vizualni umetnosti od impresionistov do danes pa tudi o usihanju likovne kritike, manku umetnostnih monografij in tržaških dražbah slovenskih umetnin
V pogovoru s pisateljem, urednikom in univerzitetnim predavateljem Andrejem Blatnikom preverjamo, kakšne spremembe se dandanes pravzaprav godijo na globalnem in lokalnem knjižnem polju
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Neveljaven email naslov