Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alberti je govoril, da je mesto velika hiša, Adorno, da ne živimo v najboljšem od vseh možnih svetov, lahko pa bi živeli v prostorih brez strahu, lakote in trpljenja
gostje: dr. Nika Grabar, dr. Blaž Kosovel in Amir Muratović
Koncept utopije idealnih mest ni nov, o izgubljenih civilzacijah visoke kulture, splošnem blagostanju, rodovitni naravi, idealnem polisu in idealni ureditvi odnosov v družbi so razpravljala že velika imena starogrške filozofije, ki so se opirala na poročila o starodavni civilizaciji; najbolj jih je vznemirjala mitska, v eni noči v morju potopljena otoška Atlantida. To je le ena izmed antičnih pripovedi o pravljično sanjskih dežalah bivanja, ki so izrisale model poznejših utopičnih zamisli. Ko povzamemo Theodora W. Adorna, ki pravi, da ne živimo v najboljšem od možnih svetov, bi pa lahko živeli v prostorih brez strahu, lakote in trpljenja, si vendarle moramo prizadevati za sanje o utopičnih svetovih, da bi družbo, ljudi in naravo sploh lahko poskušali urediti, zdraviti in izboljšati.
O tem, kako so nastajala in se spreminjala nekatera mesta na italijanskem in slovenskem ozemlju, ki so zrasla iz obrambnih, ekonomskih, političnih, geostrateških in drugih razlogov, pripoveduje dokumentarni film Televizije Slovenija z naslovom Idealna mesta. Ta mesta so odraz ideologije časa in različnih režimov, v katerih so nastala, organizacija in urbanizacija prostora sta bili zelo natančno načrtovani, tako da se tudi danes lahko prepričamo, kako utopična misel, arhitektura mest in vsa zelena krajina ustvarjajo simbolne pomene. Geometrija teh mest in družbeni odnosi v njih naj bi se namreč nekoč spojili v skladno, idealno zamišljeno skupnost.
Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanova, Torviscosa in Nova Gorica so mesta, ki so bila zgrajena iz želja po harmoničnem sovpadanju likovno pravilnih vzorcev različnih oblik, geometrijske dovršenosti in popolno urejene, tudi samozadostne, ekonomsko uspešne družbe ... Nekatera mesta, nekakšne kolonije, so idealom sledila bolj verno, druga manj zavzeto, nekatera so lepe namene kmalu opustila, ponekod pa je že na samem začetku dišalo po hierarhično urejenih odnosih, podobnim družbeni distopiji.
Režiser in montažer filma o dinamiki življenja in odnosov v teh mestih je bil Amir Muratović, v njem je sodeloval tudi dr. Blaž Kosovel, kulturni delavec, turistični vodnik, po duši filozof in raziskovalec, tudi urednik revije Razpotja, avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi ter član Društva humanistov Goriške. Že pred leti pa je teoretične razprave k razstavi Utopija / Distopija: arhitektura, mesto, teritorij, ki je bila na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, prispevala raziskovalka na Fakulteti za arhitekturo, doc. dr. Nika Grabar.
736 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Alberti je govoril, da je mesto velika hiša, Adorno, da ne živimo v najboljšem od vseh možnih svetov, lahko pa bi živeli v prostorih brez strahu, lakote in trpljenja
gostje: dr. Nika Grabar, dr. Blaž Kosovel in Amir Muratović
Koncept utopije idealnih mest ni nov, o izgubljenih civilzacijah visoke kulture, splošnem blagostanju, rodovitni naravi, idealnem polisu in idealni ureditvi odnosov v družbi so razpravljala že velika imena starogrške filozofije, ki so se opirala na poročila o starodavni civilizaciji; najbolj jih je vznemirjala mitska, v eni noči v morju potopljena otoška Atlantida. To je le ena izmed antičnih pripovedi o pravljično sanjskih dežalah bivanja, ki so izrisale model poznejših utopičnih zamisli. Ko povzamemo Theodora W. Adorna, ki pravi, da ne živimo v najboljšem od možnih svetov, bi pa lahko živeli v prostorih brez strahu, lakote in trpljenja, si vendarle moramo prizadevati za sanje o utopičnih svetovih, da bi družbo, ljudi in naravo sploh lahko poskušali urediti, zdraviti in izboljšati.
O tem, kako so nastajala in se spreminjala nekatera mesta na italijanskem in slovenskem ozemlju, ki so zrasla iz obrambnih, ekonomskih, političnih, geostrateških in drugih razlogov, pripoveduje dokumentarni film Televizije Slovenija z naslovom Idealna mesta. Ta mesta so odraz ideologije časa in različnih režimov, v katerih so nastala, organizacija in urbanizacija prostora sta bili zelo natančno načrtovani, tako da se tudi danes lahko prepričamo, kako utopična misel, arhitektura mest in vsa zelena krajina ustvarjajo simbolne pomene. Geometrija teh mest in družbeni odnosi v njih naj bi se namreč nekoč spojili v skladno, idealno zamišljeno skupnost.
Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanova, Torviscosa in Nova Gorica so mesta, ki so bila zgrajena iz želja po harmoničnem sovpadanju likovno pravilnih vzorcev različnih oblik, geometrijske dovršenosti in popolno urejene, tudi samozadostne, ekonomsko uspešne družbe ... Nekatera mesta, nekakšne kolonije, so idealom sledila bolj verno, druga manj zavzeto, nekatera so lepe namene kmalu opustila, ponekod pa je že na samem začetku dišalo po hierarhično urejenih odnosih, podobnim družbeni distopiji.
Režiser in montažer filma o dinamiki življenja in odnosov v teh mestih je bil Amir Muratović, v njem je sodeloval tudi dr. Blaž Kosovel, kulturni delavec, turistični vodnik, po duši filozof in raziskovalec, tudi urednik revije Razpotja, avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi ter član Društva humanistov Goriške. Že pred leti pa je teoretične razprave k razstavi Utopija / Distopija: arhitektura, mesto, teritorij, ki je bila na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, prispevala raziskovalka na Fakulteti za arhitekturo, doc. dr. Nika Grabar.
Kako so se v času med sredino 3. in začetkom 7. stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v širokem prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem?
Kakšno pot je slovenska dramatika prehodila v času, ki Ivana Cankarja ločuje od Simone Semenič?
Nemški vitezi, ki so v visokem srednjem veku začeli pisati pesmi, v katerih so opevali presežno telesno in duhovno lepoto žensk, so si pravzaprav izmislili to, čemur danes rečemo romantično ljubezensko koprnenje
Nekdaj, ko smo bili mi Slovenci še del večje, avstro-ogrske države, so včasih naši, sicer redki znani popotniki, z ljudmi imperialističnega in kolonialističnega Zahoda delili pokroviteljski in superioren odnos, kot so menili, do nerazvitega in statičnega Orienta, v katerega sta jih največkrat vodila avanturizem in radovednost. Naj je šlo za misijonarje, politike, diplomate, znanstvenike ali druge, pa se vseeno niso vsi ujeli v past prevladujočega evolucionističnega mišljenja.
Otroštvo in otroci niso bili vedno center pozornosti pri odraslih, velikokrat zaradi velike smrtnosti med njimi. To ne pomeni, da se njihovi vzgoji in izobrazbi - če so bili starši le dovolj premožni in navadno tudi visokega stanu - niso izdatno posvečali. Plemenit duh v zdravem telesu je, kot vemo, pomenil kulturno civilizacijsko normo in doseganje najvišjega smisla v grški antiki.
To pomlad mineva 70 let od rojstva velikega novosadskega kantavtorja, čigar umetnost je, nedotaknjena, preživela tudi krvavi razpad jugoslovanske države
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja
Čemu današnji antropologi in antropologinje prisluškujejo utripanju lastnih teles in premenam svojih misli med hojo, če pa v bistvu hočejo raziskati, kako živijo in kako si to življenje osmišljajo neki drugi ljudje?
Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi
"Agresija in nasilje nimata istega položaja. Nasilje preči meje drugega, zakaj potem za napad na drugo državo uporabljamo besedo agresija?"
Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?
Bogata in raznovrstna zbirka Tehniškega muzeja Slovenije, ki prav letos praznuje 70. obletnico delovanja, zgovorno priča o naši preteklosti
Od smrti genialnega Španca – prav mogoče največjega slikarja 20. stoletja – mineva natanko pol stoletja
Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko.
Cirkus je bil nekdaj medij, ki je občinstvo oskrboval z modeli spolne, rasne in razredne pripadnosti, vsaj dokler mu tega poslanstva ni speljala kinematografija.
Sinologinja in filozofinja Jana S. Rošker prepričljivo dokazuje, da se pomembne humanistične ideje in koncepti niso razvili le v evropski, ampak tudi v kitajski intelektualni tradiciji
Eden izmed ključev leži v vsemogočni naravi, so modrovali evgeniki, nadaljevali pa z mislijo, da je človek določil samega sebe tudi ob pomoči naravoslovja, z medicino pa bo obvladoval njeno slepo vsemogočnost, tako da naravna selekcija, ki daje prednost bolj prilagodljivim, ne bo edini upravičeni izbor.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Katere teme in probleme so po razpadu Sovjetske zveze v svojih delih literarno obdelovali ukrajinski avtorji in avtorice? Kakšno sliko življenja v Ukrajini so tako navsezadnje ustvarili?
Neveljaven email naslov