Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kakšna je umetnost, ki danes napoveduje čas, ki prihaja?

11.02.2022


"Kopija je kopija, ti pa si original!"

Na razstavi Transformacija mitologij v prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, na kateri se prepletajo jeziki likovnih in vizualnih podob umetnic in umetnikov mlajše generacije, je zaznati tako otroško vedoželjnost kot tudi zaskrbljene odzive na sodobno družbeno razpoloženje in na podnebne spremembe. Projekt Mladi avtorji, ki so ga pripravili na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov v letu 2022, ni nov. Že leta 2018 se je na razpis ZDSLU odzvalo skoraj 80 mladih umetnikov. Lani je bil selektor prof. Jurij Selan, prijavilo se je 33 avtorjev, in zato ni presenečenje, da je bil tudi letos velik interes, prijavljenih je bilo 62 avtorjev in Deja Bečaj, mlada kuratorka, je izbrala 17 avtorjev. V projekt so vključeni mladi iz vseh devetih regionalnih društev, seveda tudi nečlani krovne zveze stanovskih društev. Projekt je namenjen predstavitvi perspektivnih in obetavnih mladih, po večini še neuveljavljenih umetnic in umetnikov, ki delujejo v Sloveniji. Mladi s svojo inovativnostjo in kreativnostjo vsakič znova dokazujejo, da so potenciali slovenske sodobne umetnosti veliki. Z razstavnim projektom želijo mlade avtorje predstaviti v Galeriji ZDSLU in širši javnosti in jih bolj dejavno vključiti v delo zveze.

V oddaji so nastopili Deja Bečaj, anglistka in zgodovinarka umetnosti, grafičarka Alja Košar in Nejc Trampuž, ki se ukvarja s fotografijo, tokrat pa se predstavlja z digitalnim kolažem. S krovne oganizacije likovnikov pa prihaja Olga Butinar Čeh. 

Deja Bečaj je magistrica umetnostne zgodovine in magistrica profesorica angleščine. Za svoje magistrsko delo Gledalec, objekt in prostor: instalacija v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem je prejela Miklošičevo nagrado. Ta hip raziskuje participativne prakse v sklopu doktorskega študija na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Mariboru, sodeluje z mariborsko galerijo Kibla in se ukvarja s kuriranjem, pisanjem in prevajanjem razstavnih besedil.

Nejc Trampuž je intermedijski umetnik in fotograf, samozaposlen v kulturi. Trampužev fokus je družbeno, tehnološko in zdaj predvsem okoljsko angažirana kritika. Sporoča jo skozi svoja dela, ki prehajajo med različnimi sodobnimi, s tehnologijo, povezanimi mediji in pristopi. Diplomiral in magistriral je iz fotografije na ALUO, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen (med drugim z nagrado ALUO za magistrsko delo). Razstavljal je na več samostojnih in skupinskih razstavah ter festivalih tako v Sloveniji kot v tujini, gostoval na okroglih mizah in bil član strokovnih žirij. Izhodišče digitalnega kolaža so fotografije, ki jih avtor najde v človekovem digitalnem okolju: na spletu.

Grafičarka Alja Košar je leta 2016 magistrirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Likovna pedagogika. Leta 2020 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani končala drugo stopnjo študija Slikarstvo, smer Grafika. Košarjeva deluje na področju umetniške grafike. Razstavljala je na številnih razstavah doma in tujini. Za svoja grafična dela je prejela nagrade in priznanja. Udeležila se je dveh umetniških rezidenc, v Italiji (2016) in na Kitajskem (2017).


Kulturni fokus

736 epizod


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

Kakšna je umetnost, ki danes napoveduje čas, ki prihaja?

11.02.2022


"Kopija je kopija, ti pa si original!"

Na razstavi Transformacija mitologij v prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, na kateri se prepletajo jeziki likovnih in vizualnih podob umetnic in umetnikov mlajše generacije, je zaznati tako otroško vedoželjnost kot tudi zaskrbljene odzive na sodobno družbeno razpoloženje in na podnebne spremembe. Projekt Mladi avtorji, ki so ga pripravili na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov v letu 2022, ni nov. Že leta 2018 se je na razpis ZDSLU odzvalo skoraj 80 mladih umetnikov. Lani je bil selektor prof. Jurij Selan, prijavilo se je 33 avtorjev, in zato ni presenečenje, da je bil tudi letos velik interes, prijavljenih je bilo 62 avtorjev in Deja Bečaj, mlada kuratorka, je izbrala 17 avtorjev. V projekt so vključeni mladi iz vseh devetih regionalnih društev, seveda tudi nečlani krovne zveze stanovskih društev. Projekt je namenjen predstavitvi perspektivnih in obetavnih mladih, po večini še neuveljavljenih umetnic in umetnikov, ki delujejo v Sloveniji. Mladi s svojo inovativnostjo in kreativnostjo vsakič znova dokazujejo, da so potenciali slovenske sodobne umetnosti veliki. Z razstavnim projektom želijo mlade avtorje predstaviti v Galeriji ZDSLU in širši javnosti in jih bolj dejavno vključiti v delo zveze.

V oddaji so nastopili Deja Bečaj, anglistka in zgodovinarka umetnosti, grafičarka Alja Košar in Nejc Trampuž, ki se ukvarja s fotografijo, tokrat pa se predstavlja z digitalnim kolažem. S krovne oganizacije likovnikov pa prihaja Olga Butinar Čeh. 

Deja Bečaj je magistrica umetnostne zgodovine in magistrica profesorica angleščine. Za svoje magistrsko delo Gledalec, objekt in prostor: instalacija v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem je prejela Miklošičevo nagrado. Ta hip raziskuje participativne prakse v sklopu doktorskega študija na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Mariboru, sodeluje z mariborsko galerijo Kibla in se ukvarja s kuriranjem, pisanjem in prevajanjem razstavnih besedil.

Nejc Trampuž je intermedijski umetnik in fotograf, samozaposlen v kulturi. Trampužev fokus je družbeno, tehnološko in zdaj predvsem okoljsko angažirana kritika. Sporoča jo skozi svoja dela, ki prehajajo med različnimi sodobnimi, s tehnologijo, povezanimi mediji in pristopi. Diplomiral in magistriral je iz fotografije na ALUO, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen (med drugim z nagrado ALUO za magistrsko delo). Razstavljal je na več samostojnih in skupinskih razstavah ter festivalih tako v Sloveniji kot v tujini, gostoval na okroglih mizah in bil član strokovnih žirij. Izhodišče digitalnega kolaža so fotografije, ki jih avtor najde v človekovem digitalnem okolju: na spletu.

Grafičarka Alja Košar je leta 2016 magistrirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Likovna pedagogika. Leta 2020 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani končala drugo stopnjo študija Slikarstvo, smer Grafika. Košarjeva deluje na področju umetniške grafike. Razstavljala je na številnih razstavah doma in tujini. Za svoja grafična dela je prejela nagrade in priznanja. Udeležila se je dveh umetniških rezidenc, v Italiji (2016) in na Kitajskem (2017).


24.11.2023

Skriti duh družbenih in političnih ritualov

Nekateri učenjaki tega stoletja so menili, da je človeštvo prispelo tako daleč in doseglo tako visoko in mejno stanje družbe, da dlje ni mogoče, čemur bi lahko rekli konec zgodovine. Zdaj ugotavljamo, da je prispelo do ideala učinkovitosti, neizmerne potrebe po največjem možnem dobičku, brezobzirne skrajne racionalnosti ...


17.11.2023

Slovenske umetnice, samohodke, osamljene, pozabljene junakinje, ambiciozne podjetnice

V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov.


10.11.2023

Bogovi, junaki in pošasti slovanske mitologije

V pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak preverjamo, kaj nam mitološke zgodbe, ki so do nas dospele iz širokega prostora med Julijci in Uralom, govorijo o Slovanih posebej in o condition humaine nasploh


03.11.2023

Spomin Slovenije v spominu človeštva

Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.


27.10.2023

Štefan Küzmič, pozabljeni velikan slovenske kulturne zgodovine

Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščine


18.10.2023

Arhitektura in stoletje turške republike

Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnosti


13.10.2023

Angeli v Ameriki - drugič

Pred predstavo, ki se bo zgodila v Slovenskem mladinskem gledališču, objavljamo navedek s spletne strani, kjer piše:


06.10.2023

Drugo življenje spomenikov druge Jugoslavije

Zakaj so bili orjaški spomeniki, ki so jih povsod po nekdanji skupni državi postavljali v čast NOB-ju in revoluciji, ob svojem času razmeroma nepriljubljeni, danes, ko ni nikjer več ne socializma ne Jugoslavije, pa jih občudujemo kot velika dela modernistične umetnosti?


29.09.2023

Jezik, ideologija, književnost … ali zakaj je Dostojevski boljši od Tolstoja

Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti


22.09.2023

»Če se bomo nalezli nekaj trme, silaštva in samozavesti Ivana Tavčarja, nam ne bo hudega«

Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?


15.09.2023

Otročja in otroška književnost

V globalni logiki neoliberalnega kapitaliza imamo poplavo avtoric in avtorjev, ki pišejo za sebe in o sebi ter vse manj z mislijo na otroke, med drugim meni gostja oddaje.


08.09.2023

Krhek oblačilni dodatek, kovinska zaščitna uniforma in uporabna sekira

Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.


01.09.2023

Kako lahko zrastejo Meduzini lasje

Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.


25.08.2023

Tit Livij, največji zgodovinar starega Rima

Čeprav so se kar tri četrtine njegove monumentalne zgodovine izgubile, je tisto, kar je od Livijevega besedila ostalo, nepogrešljivo za razumevanje nastanka rimske republike in njenega velikega obračuna s Hanibalom in Kartagino


18.08.2023

Islam in ljubezen

S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta


11.08.2023

V sodobnem gledališču, ki deluje kot poboljševalnica sveta, oder pa kot prižnica, je potrebno preseči zavrnitev čustvovanja

Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.


04.08.2023

Zvezdne steze med popkulturo in razsvetljensko utopijo

Zakaj se milijoni oboževalk in oboževalcev v skoraj sedmih desetletjih niso naveličali ne globin vesolja ne človeške družbe prihodnosti, kakršno prikazuje kultna znanstveno-fantastična serija?


28.07.2023

Kmečki upori v kolektivni zavesti 19. stoletja in v prazni ideologiji 21. stoletja

"Sam Gubec, zlovešči vodja zločinske vojske in, kakor ga sami imenujejo, kralj ujet živ in pripeljan v Zagreb. Tu je bil najprej strašno razmrcvarjen z razbeljenimi kleščami, nato okronan z razbeljeno železno krono in na koncu razčetverjen kot razbojnik.”


21.07.2023

Biblične živali - z oslom se ne moremo vojskovati, ima pa dober vid in sluh

V oddaji Kulturni fokus nas bo tokrat zanimalo, kakšna približno so merila za pravo ravnanje človeka v stvarstvu, v družbi z drugimi živimi bitji. Morda Biblija nudi kake konkretne podlage v obliki napotkov, vsaj v odnosu do živali, saj je človek njihov gospodar in varuh? Ali razloge za legalizacijo človekocentričnosti lahko iščemo tudi v svetih spisih?


21.06.2023

Umetnost je kot druga narava, arhitektura kot zamrznjena glasba

Enolična globalna kultura, ki je vse manj uglašena s človekom in z naravo, se vsiljuje tudi našemu grajenemu prostoru, spodjeda identiteto krajev in spreminja poseljeno krajino.


Stran 3 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov