Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


04.09.2015

Glad, Plesni Polet, Festival

''Glad'' Knuta Hamsuna v režiji Janeza Pipana – prva premiera nove sezone Mestnega gledališča Ptuj, ki so jo pripravili v koprodukciji z Mini Teatrom Ljubljana. ''Plesni polet Antona Bogova'' – gala koncert ob 20-letnici umetniškega delovanja prvaka mariborskega Baleta Antona Bogova. 36. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi se začne danes v Kanalu ob Soči.


03.09.2015

Ciciban

Razstava Ciciban, prvih 70 let v prenovljeni Vodnikovi domačiji.


28.08.2015

Mednarodna bienala

31. grafični bienale Ljubljana 1. bienale akvarela Castra v Ajdovščini


27.08.2014

Arsove noči v Stari Ljubljani, Sanje v Medani in Borut Peterlin v Sitarjevi hiši

Janko Petrovec o prevajanju Alessandra Baricca in javnem branju njegovega najnovejšega romana Trikrat ob zori v sklopu Arsovih noči v Stari Ljubljani. Pa o Sanjah v Medani in (ne le) fotografski oživitvi Sitarjeve hiše, kjer trenutno razstavlja Borut Peterlin.


26.08.2015

Jubilej Borisa Pahorja & Dnevi poezije in vina

Pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, praznuje 102-i rojstni dan. Ob tem jubileju je prejel častni naziv Kulturni ambasador Republike Slovenije za njegov neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture. 102. rojstni dan Borisa je počastila tudi Cankarjeva založba iz Ljubljane z izdajo pisateljeve najnovejše knjige Rdeči trikotniki in zbornika znanstvenega simpozija Slovenska tržaška literarna šola (Prispevki s simpozija ob devetdesetletnici Alojza Rebula in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja). V knjigi Rdeči trikotniki je Boris Pahor predstavil enkraten vodnik po fašističnih in nacističnih taboriščih, srhljivo zlitje sistematičnega popisa in osebnih doživetij. Knjiga Rdeči trikotniki je v izvirniku izšla pri ugledni italijanski založbi Bompiani. V slovenščino jo je prevedla Tatjana Rojc. Na Ptuju se začenjajo tradicionalni ''Dnevi poezije in vina'', ki bodo letos prvič potekali kot del pesniške platforme Versopolis. Do sobotnega večera bodo tako na Ptuju in okolici na voljo številni dogodki, od pesniških branj do koncertov, okroglih miz in zasebnih branj, vse skupaj pa bodo dopolnjevale vinske ''Hude pokušnje''. Častna gosta letošnjega festivala, ko bo v ospredju sodobna poezija v nizozemskem jeziku, sta ameriška pesnica C.D. Wright in domači pesnik Milan Dekleva.


25.08.2014

Prostori sodelovanja in razstava Samo še slikarstvo

Inštitut za politike prostora je predstavil drugo številko publikacije Prostori sodelovanja in včeraj, 24. 8. 2015, na Fakulteti za arhitekturo priredil javni posvet o skupnostnih praksah v urejanju prostora ter z njimi povezanih lokalnih pobudah (ter ponudil tudi primere dobre skupnostne prakse iz tujine, mdr. s primerjavo Ljubljana-Dunaj-Seul). Marka Peterlina, arhitekta, urbanista in urednika revije Prostori sodelovanja, ki jo izdaja IPOP, ter aktivistko društva prostoRož Zalo Velkavrh smo za oddajo Kulturnice povprašali, kje se skrivajo priložnosti in na koga se lahko obrnejo umetniki, ki za lastno prakso iščejo prostore ter kako ustvariti most med zasebnimi pobudami in javnimi akterji. V galeriji Equrna pa se počasi izteka redna poletna razstava 16 avtorjev in njihovih slikarskih del: kurator Arne Brejc jo je letos poimenoval Samo še slikarstvo.


24.08.2016

100 let rojstva Ingrid Bergman

Legendarna švedska igralka Ingrid Bergman se je rodila 29. avgusta 1915.


21.08.2015

Kulturnice

Premiera lutkovne predstave za najmlajše ''O dečku in Pingvinu'' v Lutkovnem gledališču Maribor 18. Festival mladih kultur Kunigunda v Velenju Začetek festivala Sanje v Medani


19.08.2015

Knjigi & Projekt

Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah


19.08.2015

Knjigi & Projekt

Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah


17.08.2015

16. Jazzinty in skandinavska literatura

O 16. Jazzinty: mednarodnih glasbenih delavnicah, festivalskih koncertih in jam sessionih ter o naraščajoči priljubljenosti sodobne skandinavske književnosti.


12.08.2015

Razstava in knjige

Kulturnice tokrat prinašajo leposlovne novosti Cankarjeve založbe ter vpogled v slikarsko in kiparsko razstavo Nacionalni ponos iz opusa Empire strikes back & forward.


04.08.2015

Fotopub

Festival sodobne fotografije fotopub v Novem mestu.


05.08.2015

Trnfest naj bo!

Festival sodobne fotografije fotopub v Novem mestu.


31.07.2015

NUK

Verjetno ni študenta, ki ne bi vsaj enkrat v času študija obiskal naše največje slovenske knjižnice. Vseeno pa je še vedno veliko ljudi, ki so morda šli le mimo Plečnikove stvaritve, ne da bi vsaj pokukali vanjo ali pa so jo videli celo le v avstrijskem Minimundusu. Kakor koli, NUK je na seznamu ljubljanskih znamenitosti, in če ga že obiskujejo turisti, se spodobi, da ga poznamo tudi mi.


30.07.2014

O glasbi, fotografiji in filmu

V sklopu Soboškega poletja 2015 bo nocoj ob 21.00 nastopila jazz zasedba JD Walter Quartet, že uro prej v Križevniški cerkvi v Ljubljani z mešanico klasične glasbe, izvornega argentinskega tanga, tanga nueva in Balkan nueva pa Goran Bojčevski kvintet. Po sobotni premieri danes z dvema projekcijama na redni spored Kinadvor prihaja dokumentarni filmski portret Amy; znan pa je tudi program letos že 40. mednarodnega filmskega festivala v Torontu. Galerija Fotografija otroke med 9. in 14. letom starosti vabi na počitniško foto delavnico pod mentorstvom Mance Juvan, Galerija Photon pa je za ustvarjalce do 35. leta starosti odprla natečaj, na katerega se lahko prijavite do 28. septembra.


29.07.2015

Sajeta in Okarina

Začenjata se Kreativni tabor Sajeta in festival etno glasbe Okarina.


25.07.2015

Amy - filmska premiera

Dokumentarni film Amy je odlično posnet in zmontiran film o naglem vzponu in tragičnem koncu britanske pevke in komponistke Amy Winehouse, ki je s 27 leti postala glasbena ikona. Slovensko premiero bo doživel v letnem kinu ‘Film pod zvezdami’, na Ljubljanskem gradu.


25.07.2016

66. Dubrovniški poletni festival

Reportaža s 66. Dubrovniškega poletnega festivala.


23.07.2014

Festivala

Začenjata se dva festivala, 45. mednarodni folklorni festival v Beltincih in 7. mednarodni glasbeni festival Arsana na Ptuju.


Stran 71 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov