Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. festival slovenskega filma

15.09.2015

Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.

Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo

Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.

Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.

Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”

Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”

Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.

To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.

Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?

O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.

Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.


18. festival slovenskega filma

15.09.2015

Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.

Dunja Klemenc, dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo

Ob uradnem odprtju za filmske ustvarjalce največjega dogodka pri nas, letos že 18. festivala slovenskega filma, bo Badjurovo nagrado dobila ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi, Dunja Klemenc, ki se ji Festival slovenskega filma, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka priklanjajo tudi z razstavo v Beli dvorani Avditorija Portorož. Pri svojem delu se je Dunja Klemenc pogosto ukvarjala s številkami, mi pa smo jo včeraj povprašali po občutkih ob prejetju nagrade.

Iskreno sem bila zelo vesela. Je bil pred mano že producent, ki si je nagrado preklemano zaslužil, ampak običajno je šla pa v roke avtorjev. Da kolegi opazijo, da je na filmu še nekdo drug, je zelo lep in dober občutek.

Če bi morala med desetinami realiziranih filmskih zgodb izbrati najljubšo, bi izbrala prav s tujejezičnim oskarjem nagrajeno Nikogaršnjo zemljo. “Pa ne zaradi tega uspeha, ampak ker smo jo naredili iz nič.”

Kdaj so gibljive slike pravzaprav očarale Dunjo Klemenc, kateri je njen najzgodnejši spomin na film? “Prvi film, ki se ga spomnim, ko sem bila še otrok, je bil En dan življenja. Potem pa so prihajali taki nežni filmi iz Rusije, večinoma pravljice.”

Prav tako se ji je v spomin močno vtisnil film Ples na vodi.

To se mi je zdelo nekaj neverjetnega. Esther Williams je bila v naših življenjih silno pomembna oseba, zdela se nam je ‘the best’.

Je Dunja Klemenc kdaj razmišljala, katero od številnih dogodivščin s filmskih snemanj bi zagotovo uvrstila v knjigo anekdot, če bi jo napisala?

O, da! (Še v Beogradu) sem se nekoč zbudila, v dnevni sobi je bil hrup, očitno je imel moj podnajemnik igralec goste. Pa pride tip in govori angleško, pogledam ga in si rečem: tega od nekod poznam. Začeli smo se pogovarjati in čez nekaj časa sem ugotovila, kdo je. Je rekel: pri vas je pa tako lepo! Ko boste prišli v Hollywood … tule je moj naslov, kar pokličite me! Na list papirja je napisal: Jack Nicholson.

Poleg nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti bodo na 18. festivalu slovenskega filma prvič podelili nagrado kosobrin za dragocene filmske ustvarjalce, s čimer bo Društvo slovenskih režiserjev zaznamovalo deseto obletnico delovanja.


23.01.2015

Iliada in Veliki pok

Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo krstna uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade v priredbi Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic. Gre za veliko koprodukcijo treh kulturnih hiš: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. V ptujskem mestnem gledališču pa bo peta premiere sezone. V koprodukciji s Cankarjevim domom in zavodom Margareta Scwarzwald na oder postavljajo predstavo ''Veliki pok'', ki v prvi vrsti otrokom približuje svet znanosti.


21.01.2015

26. tržaški filmski festival

O slovenski udeležbi na 26. tržaškem filmskem festivalu.


19.01.2015

Sopranistkine solze

Avtorica Darja Korez Korenčan je dolgoletna ustvarjalka kulturnih oddaj na televiziji Slovenija. Med drugim je s televizijsko ekipo obiskala vse celine in gledalcem predstavila dosežke slovenskih orkestrov, solistov in zborov v oddaji Opus, ki je na programu že dve desetletji. Ob tem pa Darja Korez Korenčan tudi piše. V svojem zadnjem delu Sopranistkine solze nas popelje v svet dogodkov na opernem odru in za njim. Že pred časom so v zbirki Veliki dirigenti pri založbi Pro Andy, ob pomoči Slovenske filharmonije, izdali knjigo Marka Koširja o hrvaškem dirigentu Lovru Matačiču v Sloveniji, v kateri je mimogrede, dirigiral več kot na Hrvaškem.


15.01.2015

Literodrom in Turkovi mikrofoni

Ne začne se vsak dan nov festival, ampak danes tak dan je. V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo drevi začela prva izdaja mednarodnega festivala literarnih praks v razvoju Literodrom, ki ga bo 19. januarja sklenilo branje na Metelkovi. Novi festival bo poudaril mlade avtorje in njihova dela, hkrati pa bo literaturo predstavil kot širšo mrežo raznovrstnih dejavnikov - strukturnih, ekonomskih, ideoloških ... V oddaji pa tudi o obširni razstavi mikrofonov Marka Turka v Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani.


16.01.2015

Film in gledališče

Tokratne Kulturnice smo posvetili začetku Tržaškega filmskega festivala, novi sezoni BiTeatra in BiFestu ter predstavama "Ko je otrok bil otrok" in "ABC oder Krieg".


14.01.2015

Slikati v Normandiji

V Narodni galeriji gostuje razstava ''Slikati v Normandiji; Ob izvirih impresionizma''. Z njo nadaljujejo predstavitve umetnosti poznega 19. in začetka 20. stoletja. Bežigrajska galerija 2 v Ljubljani z razstavo ''Dušan Tršar: Pot skozi svetlobo in prostor'' predstavlja pregled opusa kiparja Dušana Tršarja v obdobju 1967–2014.


12.01.2015

Delo iz ljubezni

Delo iz ljubezni, plesna predstava Teje Reba.


13.01.2015

AGRFT in Andreja Peklar

Študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se v ljubljanski drami predstavljajo z odrkimi interpretacijami sodobnih srbskih dramatikov. V steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše pa so odprli razstavo ilustracij Andreje Peklar.


08.01.2015

Gubanje časa

Razstava ''Gubanje časa - Gledališče Muzeum: 20 let'' v galeriji Jakopič v Ljubljani. Filipinski novi val, Libanonski film in Klasika v Slovenski Kinoteki. Z letom 2015 je založba Mladinska knjiga je stopila v jubilejno 70. leto delovanja.


02.01.2015

Carmina Slovenica

Novo petdesetletko koncertni zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šilec začenja v Združenih državah Amerike, od 6. do 13. januarja bo na povabilo mednarodno priznane umetniške vodje Beth Morrison sodeloval na festivalu Prototip v New Yorku, s premiero in petimi predstavami projekta Toksični psalmi.


06.01.2015

Likovni kritiki izbirajo in Nick Cave

Likovni kritik Dejan Prša je za razstavo v Cankarjevem domu izbral umetnici Majdo Gregorič in Barbaro Jurkovšek, v Kinodvoru pa bo premierno na ogled film 20.000 dni na Zemlji oziroma dan v življenju Nicka Caveja.


30.12.2014

VLU in novoletne želje

Predstavljamo društvo VLU in novoletne želje igralcev, režiserjev in scenaristov.


26.12.2014

Razmišljanja o stanju slovenske družbe.

Razmišljanja o stanju slovenske družbe danes skozi oči satirika Slavka Preglja in kolumnista in pisatelja Miha Mazzinija in predstavitev njunih del. Po knjigi Če ti ni kaj prav, se pa izseli je Miha Mazzini o slovenski družbi razmišljal v kolumnah, ki jih je objavljal na portalu Planet Siol.net med letoma 2012 in 2014. Zgode na dvoru kralja Janeza Slavka Pregla so posmehljiva slikanica današnjih klavrnih časov.


23.12.2014

Gotska okna & Fotomorgana

V Studiu Mestnega gledališča ljubljanskega bo krstna uprizoritev senzorialne poezije ''Gotska okna'' (Suhi šelest greha v vonju molitev) Daneta Zajca. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Zavodom Senzorium in AGRF, je režirala Barbara Pia Jenič, avtorica koncepta, direktorica in umetniški vodja Zavoda Senzorium. ''Fotomorgana 5'' je potujoča razstava, ki je do 18. januarja na ogled v Studiu Umetnostne galerije v Mariboru. Fotomorgana je zasnovana kot predstavitev del slovenskih fotografov mlajše generacije. Na ogled so serije fotografij, ki so nastale v zadnjih letih, nekatere so razstavljene prvič.


19.12.2014

Irena, Sanje, Orfej

V Galeriji ŠKUC v Ljubljani bo danes premiera predstave z naslovom ''Irena! ali Ne morem več'' avtorice in igralke Mirel Knez v režiji Nicka Upperja. Uprizoritev je nastala v produkciji Slovenskega gledališkega inštituta. ''Irena'' pa je tudi tretja letošnja premiera Nicka Upperja. Zadnje letošnje novosti Založbe Sanje so: dva romana (''Amerikanka'' pisateljice Chimamande Ngozi Adichie; ''Divji potep skozi noč'' skrivnostnega nemškega pisatelja Walterja Moersa) in dva muminstripa ikone mladinske književnosti Tove Jansson (Mumin na Azurni obali; Mumin in zlati rep) Komorni zbor Orfej iz Ljutomera letos praznuje 25-letnico delovanja. V tem času je na tekmovanjih in festivalih nastopal na odrih najmanj 15-ih držav. Slavnostni koncert ob jubileju bo jutri v Domu kulture v Ljutomeru.


22.12.2014

UaUU Iin Multitaskerji

Obiskali smo prostore Univerzalnega ateljeja uličnih umetnosti, ki so ga ustvarili mladi umetniki, da bi v njem ustvarjali in razstavljali. Ogledali smo si tudi fotografsko razstavo fotografov Mladine z naslovom Multitaskerji.


18.12.2014

Belo zlato

Nova video instalacija vizualne umetnice in režiserke Nataše Prosenc se imenuje ''Belo zlato'', ki simbolizira kocko sladkorja. In kot v spremni besedi k razstavi piše Jure Mikuž, se bo gledalec šele čez čas zavedal njene sporočilnosti: ''Sladkor so enako kot sol dolgo časa imenovali''belo zlato'', ki je imel v zgodovini zelo pomembno vlogo, enako kot jo ime danes nafta, saj je povsod, kjer je uspeval sladkorni trs, krojil svetovno geopolitiko in ekonomijo najpomembnejših držav, ob tem pa je skoraj 15 milijonov afriških sužnjev omogočalo bogatenje njihovih preprodajalcev.'' Razstavo Nataše Prosenc Stearns z naslovom ''Belo zlato'' si lahko ogledate v Galeriji Kresija v Ljubljani. Pri Svetem Vidu nad Cerknico veselju, kulturi in umetnosti s prvo razstavo svoja vrata odpira Hiša na Purgi. Različne zgodbe nam razkrivajo tudi filmske mojstrovine. V Slovenski Kinoteki Propad hiše Usher nadaljuje program serije z naslovom ''Kino uho'', '' Noč kratkih filmov'' pa bo to nedeljo..


17.12.2014

Zgodba o...

"Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu" je naslov desete premiere v letošnjem koledarskem letu v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Prva slovenska uprizoritev igre sodobnega romunskega avtorja Mateia Vişnieca je nastala v režiji Marka Sosiča. V Fotogaleriji Stolp v Mariboru nocoj odpirajo razstavo fotografij 59 članic in članov Fotokluba Maribor z naslovom ''Ulica''. V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani pa bo nocoj odprtje razstave z naslovom ''Multitaskerji (Fotografi revije Mladina v sočasni sodobni umetnosti)''. Do 25. januarja bodo na ogled dela Uroša Abrama, Mihe Frasa, Boruta Krajnca, Mateja Leskovška, Boruta Peterlina in Igorja Škafarja – fotografov , ki poleg novinarske fotografije v službi Mladine ustvarjajo tudi projekte, neodvisno vstopajoče v svet umetnosti.


16.12.2014

Glengarry Glen Ross, Lačni upora, Otroci knapov

Premiera predstave Glengarry Glen Ross, premiera dokumentarnega filma Lačni upora, knjiga Otroci knapov


12.12.2014

Knjižna in gledališke novosti

V Pokrajinskem muzeju v Celju so predstavili knjigo ''Grofje in knezi Celjski'' avtorice Rolande Fugger Germadnik. Z njo želijo širši javnosti predstaviti tudi nekatera novejša strokovna spoznanja o mogočni srednjeveški plemiški družini, katere vzpon in tragičen propad sta od nekdaj burila duhove zgodovinarjev ter domišljijo umetnikov, pa tudi laičnih ljubiteljev zgodovinskih dejstev in mitov. Slovenska krstna uprizoritev besedila priznane hrvaške dramatičarke Ivane Sajko''Evropa'' v režiji Primoža Ekarta in produkciji Zavoda Imaginarni bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani. Premiera drame francoskega avtorja Frederica Sonntaga z naslovom ''George Kaplan'' v režiji Jake Andreja Vojevca v Prešernovem gledališču v Kranju. Predstavo ''Source Image: Gledališče pisem'' iz avtorske trilogije Barbare Novakovič Kolenc, po dramskem besedilu Za rep ujeta želja Pabla Picassa,pa bo Gledališče Muzeum premierno uprizorilo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Obsežen arhiv dokumentov in referenc avtorskega gledališča Muzeum pa bo na ogled na pregledni razstavi Gubanje časa- Gledališče Muzeum: 20 let, ki jo bodo odprli 8.januarja 2015.


Stran 77 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov