Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Posavski muzej Brežice z razstavo ARHEOLOŠKA PODOBA V PLAKATIH MATJAŽA VIPOTNIKA predstavlja Vipotnika kot nekdanjega sodelavca, prejemnika Prešernove nagrade 2012, ki je bistveno zaznamoval slovensko in jugoslovansko grafično oblikovanje od sedemdesetih let do danes. Razstava je spominska, prva po njegovi smrt pred tremi leti in kot taka poklon njegovemu sodelovanju s Posavskim muzejem. Na ogled bo do 18. maja. Razstavo z naslovom ''Shared Meanings, Kolektiv U10'' bo galerija ŠKUC v Ljubljani gostila od 5. do 24. februarja. Umetniški prostor U10 je samoorganiziran umetniški kolektiv, ki kot neodvisni akter deluje 7 let. Poseben je zato, ker je to eden od prvih umetniških programov v Beogradu, ki ga vodijo umetniki. Sedem ustanovnih članov Kolektiva U10 je povabilo pet umetnikov, kolegov, s katerimi redno ali občasno sodelujejo. Dvanajsterica je delala kot skupina in odkrivala skupne pomene – Shared Meanings. Njihova dela so na ogled v galeriji ŠKUC v Ljubljani.
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bodo nocoj in jutri v mali dvorani premierno uprizorili dramo italijanskega avtorja Francesca Randazze Za blagor vseh ljudi v prevodu Marka Sosiča. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, je režirala Nenni Delmestre. V Kinu Šiška se bo danes začel 5. mednarodni glasbeni festival in konferenca MENT Ljubljana, ki bo do sobote na različnih prizoriščih v prestolnici gostil glasbene ustvarjalce, izvajalce in skupine, in glasbene profesionalce iz Evrope. Aktualni imetnik nazivov najboljšega klubskega in najboljšega manjšega festivala v Evropi bo poleg konferenčnih dogodkov in delavnic Ljubljano znova obogatil s svežo koncertno ponudbo.
Še ni naslova je naslov predstave v aktualni gledališki sezoni Slovenskega mladinskega gledališča. Predstava, katere izhodišče je mit o Don Juanu, je premiero doživela lani. O odzivih občinstva po precej netipični predstavi – tudi po dolžini – smo se pogovarjali z režiserjem, dramaturgom in nastopajočim v predstavi Tomijem Janežičem.
Poleg razstave glasbenih plakatov v galeriji Dobra vaga, predstavljamo komedijo Norčije v spalnicah v koprskem gledališču, zanimale pa so nas tudi knjižne novosti za otroke.
Prve stripovske sekvence in prgišče umetnostnozgodovinskih detektivskih zgodb Hinka Smrekarja s Cirilom Horjakom v januarskem Stripolisu; Linija uvida - Dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Hamlet Express z novim 5. albumom Opium Blue in Bert Dockx s tretjim solo projektom Transit na dvojnem koncertu Cankarjevi torki v Cankarjevem domu.
O premieri Malega Princa na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana ter o razstavi z naslovom ''v megli - in the fog '' - razstavi mlade umetnice Tine Konec v Ravnikar Gallery Space na Prešernovi v Ljubljani – novem galerijskem prostoru, ki je zasnovan z namenom, da bi predstavil mlade, pa seveda tudi že uveljavljene umetnike z željo, da bi z novimi pristopi zgradila novo svežo umetnostno sceno mesta.
Slovensko stalno gledališče v Trstu je tik pred novo premiero. V duhu Cankarjevega leta, ki je slovensko kulturo zaznamoval lani, so na oder postavili Kralja na Betajnovi in s tem sklenili niz prireditev, ki so jih namenili velikemu slovenskemu pisatelju in dramatiku. V Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana bodo novo leto začeli s premiero drame Antona Pavloviča Čehov ''Ivanov''. ''Finžgarjev Spiedermann'' je nov stripovski album Domna Finžgarja, ki je tako kot prvenec Protiarhitekt izšel pri Stripburgerju.
Izvode, ki govorijo o zgodovinskih dogodkih. Svetovne in slovenske časopise, ki so izšli ob prelomnih zgodovinskih trenutkih, bo v Cankarjevem domu predstavila razstava ''Časopis, prvi odtis zgodovine'' z izborom iz zbirke starih časopisov in revij Alija Žerdina, ob 60-letnici časopisa Delo.
Fotografska razstava L’Espace infini avtorice Ane Kučan bo v Cankarjevem domu predstavila edinstvenost Versajskih vrtov, ki so bili leta 1979 skupaj s palačo vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Mestno gledališče ljubljansko leto 2020 v tem tednu začenja s premierama komedije in drame. Na veliki oder prihaja Cankarjeva satirična komedija Za narodov blagor v režiji Matjaža Zupančiča, na Malo sceno pa znanstvenofantastična glasbena drama Karaoke v režiji Jureta Novaka.
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev. Kaj prinaša prvi konec tedna leta 2019?
Slovenski arhitekt Ivan, Johan, John, Janez Jager v Sloveniji še vedno manj znan kot njegova dva sodobnika Maks Fabiani in Jože Plečnik, v ZDA pa velja za enega prvih arhitekturnih in urbanističnih teoretikov. Medtem, ko je Plečnik ustvarjal v Ljubljani je Janez Jager intenzivno sodeloval pri urbanistični ureditvi mesta Minneapolis.
''Ne glej nazaj, okej?'' je naslov razstave sodobne vizualne umetnosti v Umetnostni galeriji Maribor. Zelo raznovrstna umetniška dela, ki raziskujejo spomin, preteklost in identiteto predstavlja 18 mladih v mednarodnem svetu uveljavljenih umetnikov iz različnih držav, med njimi so tudi slovenski ustvarjalci. V Galeriji Murska Sobota so na letošnji zadnji razstavi na ogled slike domačega umetnika Franca Mesariča, ki ob svojem 80. življenjskem jubileju praznuje tudi 60-letnico svojega ustvarjanja. Na razstavi, ki bo odprta do 17.januarja 2019, si lahko ogledate Mesaričeva dela zadnjih treh desetletij.
Leta 2015 smo pri nas dobili prav poseben muzej – muzej, v katerem oživi domišljija in v katerem so doma lutke. Lutkovni muzej, ki je skupni projekt Ljubljanskega gradu in ljubljanskega Lutkovnega gledališča obiskovalce popelje v zgodovino slovenske lutkovne umetnosti vse od leta 1910 naprej. Muzej je letos prejel tudi posebno nagrado Otroci v muzejih, ki nagrajuje izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine otrokom. Podeljujeta jo Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje otroških muzejev.
Tudi letošnja najdaljša noč bo tokrat že petič tudi Noč kratkih filmov. V sedmih programskih sklopih bodo izbrane filme različnih žanrov predvajali v Slovenski Kinoteki in 15ih dvoranah Art Kino Mreže, pa tudi na 2. programu Televizije Slovenija. Dogodek Noč kratkih filmov je nastal na pobudo Slovenskega filmskega centra. Pet dam je naslov klasične slikarske razstave petih umetnic iz različnih držav, ki je na ogled v razstavišču Kibela v Mariboru.
Nove knjižne izdaje: Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ; Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Sloves kuharske knjige z najdaljšo tradicijo v Evropi, ima prav naša Velika slovenska kuharica, ki je zrasla iz prvotne Slovenske kuharice in velja za največjo slovensko knjižno uspešnico vseh časov. Ob 150-ti obletnici njenega prvega izida so pri Cankarjevi založbi izdali jubilejno 30-to izdajo. Za prenovo dela, ki je sicer postalo kulturna dediščina reda šolskih sester, je tokrat poskrbela sestra Bernarda Gostečnik.
Tokrat govorimo o premiernih predstavah. Črni petek je plesno glasbena predstava plesalca in koreografa Branka Potočana in dua Silence v produkciji Zavoda Vitkar v Stari elektrarni v Ljubljani, Razgaljeno, plesno-gledališka predstava, pod katero se podpisuje uveljavljena slovenska koreografinja Rosana Hribar v produkciji Zavoda Flota v Plesnem Teatru Ljubljana, Shakespearov Macbeth v režiji Januša Kice pa v novem prevodu Srečka Fišerja prihaja na oder Slovenskega stalnega gledališča Nova Gorica.
Neveljaven email naslov