Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
''Glad'' Knuta Hamsuna v režiji Janeza Pipana – prva premiera nove sezone Mestnega gledališča Ptuj, ki so jo pripravili v koprodukciji z Mini Teatrom Ljubljana. ''Plesni polet Antona Bogova'' – gala koncert ob 20-letnici umetniškega delovanja prvaka mariborskega Baleta Antona Bogova. 36. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi se začne danes v Kanalu ob Soči.
Janko Petrovec o prevajanju Alessandra Baricca in javnem branju njegovega najnovejšega romana Trikrat ob zori v sklopu Arsovih noči v Stari Ljubljani. Pa o Sanjah v Medani in (ne le) fotografski oživitvi Sitarjeve hiše, kjer trenutno razstavlja Borut Peterlin.
Pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, praznuje 102-i rojstni dan. Ob tem jubileju je prejel častni naziv Kulturni ambasador Republike Slovenije za njegov neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture. 102. rojstni dan Borisa je počastila tudi Cankarjeva založba iz Ljubljane z izdajo pisateljeve najnovejše knjige Rdeči trikotniki in zbornika znanstvenega simpozija Slovenska tržaška literarna šola (Prispevki s simpozija ob devetdesetletnici Alojza Rebula in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja). V knjigi Rdeči trikotniki je Boris Pahor predstavil enkraten vodnik po fašističnih in nacističnih taboriščih, srhljivo zlitje sistematičnega popisa in osebnih doživetij. Knjiga Rdeči trikotniki je v izvirniku izšla pri ugledni italijanski založbi Bompiani. V slovenščino jo je prevedla Tatjana Rojc. Na Ptuju se začenjajo tradicionalni ''Dnevi poezije in vina'', ki bodo letos prvič potekali kot del pesniške platforme Versopolis. Do sobotnega večera bodo tako na Ptuju in okolici na voljo številni dogodki, od pesniških branj do koncertov, okroglih miz in zasebnih branj, vse skupaj pa bodo dopolnjevale vinske ''Hude pokušnje''. Častna gosta letošnjega festivala, ko bo v ospredju sodobna poezija v nizozemskem jeziku, sta ameriška pesnica C.D. Wright in domači pesnik Milan Dekleva.
Inštitut za politike prostora je predstavil drugo številko publikacije Prostori sodelovanja in včeraj, 24. 8. 2015, na Fakulteti za arhitekturo priredil javni posvet o skupnostnih praksah v urejanju prostora ter z njimi povezanih lokalnih pobudah (ter ponudil tudi primere dobre skupnostne prakse iz tujine, mdr. s primerjavo Ljubljana-Dunaj-Seul). Marka Peterlina, arhitekta, urbanista in urednika revije Prostori sodelovanja, ki jo izdaja IPOP, ter aktivistko društva prostoRož Zalo Velkavrh smo za oddajo Kulturnice povprašali, kje se skrivajo priložnosti in na koga se lahko obrnejo umetniki, ki za lastno prakso iščejo prostore ter kako ustvariti most med zasebnimi pobudami in javnimi akterji. V galeriji Equrna pa se počasi izteka redna poletna razstava 16 avtorjev in njihovih slikarskih del: kurator Arne Brejc jo je letos poimenoval Samo še slikarstvo.
Legendarna švedska igralka Ingrid Bergman se je rodila 29. avgusta 1915.
Premiera lutkovne predstave za najmlajše ''O dečku in Pingvinu'' v Lutkovnem gledališču Maribor 18. Festival mladih kultur Kunigunda v Velenju Začetek festivala Sanje v Medani
Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah
Listi z roba (Izidor Cankar,Veno Pilon, Alenka Puhar, Irene Mislej) in Dva brata, trije svetovi, Zgodba o družini Žagar (Monika Žagar) – knjižni novosti Mladinske knjige; Hiša na hribu – projekt sedmih umetnikov v hiši v vasi Žlebe pri Medvodah
O 16. Jazzinty: mednarodnih glasbenih delavnicah, festivalskih koncertih in jam sessionih ter o naraščajoči priljubljenosti sodobne skandinavske književnosti.
Kulturnice tokrat prinašajo leposlovne novosti Cankarjeve založbe ter vpogled v slikarsko in kiparsko razstavo Nacionalni ponos iz opusa Empire strikes back & forward.
Verjetno ni študenta, ki ne bi vsaj enkrat v času študija obiskal naše največje slovenske knjižnice. Vseeno pa je še vedno veliko ljudi, ki so morda šli le mimo Plečnikove stvaritve, ne da bi vsaj pokukali vanjo ali pa so jo videli celo le v avstrijskem Minimundusu. Kakor koli, NUK je na seznamu ljubljanskih znamenitosti, in če ga že obiskujejo turisti, se spodobi, da ga poznamo tudi mi.
V sklopu Soboškega poletja 2015 bo nocoj ob 21.00 nastopila jazz zasedba JD Walter Quartet, že uro prej v Križevniški cerkvi v Ljubljani z mešanico klasične glasbe, izvornega argentinskega tanga, tanga nueva in Balkan nueva pa Goran Bojčevski kvintet. Po sobotni premieri danes z dvema projekcijama na redni spored Kinadvor prihaja dokumentarni filmski portret Amy; znan pa je tudi program letos že 40. mednarodnega filmskega festivala v Torontu. Galerija Fotografija otroke med 9. in 14. letom starosti vabi na počitniško foto delavnico pod mentorstvom Mance Juvan, Galerija Photon pa je za ustvarjalce do 35. leta starosti odprla natečaj, na katerega se lahko prijavite do 28. septembra.
Dokumentarni film Amy je odlično posnet in zmontiran film o naglem vzponu in tragičnem koncu britanske pevke in komponistke Amy Winehouse, ki je s 27 leti postala glasbena ikona. Slovensko premiero bo doživel v letnem kinu ‘Film pod zvezdami’, na Ljubljanskem gradu.
Neveljaven email naslov