Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Orffova kantata ''Carmina Burana'' pod taktirko Uroša Lajovica in v izvedbi skoraj 400 umetnikov iz štirih držav bo - po sinočnjem gostovanju v Trstu - danes v Ljubljani uradno odprla 62. Ljubljana Festival. Na Bledu se z nastopom pevskega zbora Chicago Master Singers začenja 19. Festival Bled. 15-članski harmonikarski orkester Die Wiener Ziehharmoniker pa s koncertom v Ljubljani začenja slovensko turnejo.
V soboto je minilo sto let od sarajevskega atentata, ki je sprožil niz dogodkov, ki so pripeljali do prve svetovne vojne in usodno zaznamovali zgodovino. V tokratnih Kulturnicah predstavljamo nekaj večjih razstav, ki obeležujejo spomin na prvo svetovno vojno.
Fotografska razstava Portreti v galeriji Simulaker v Novem mestu. In še vsaj dva poletna knjižna namiga.
O predstavi Pista sveta, video instalaciji Pod črnimi palmami, knjižni namig pa je izraelski pisatelj Amos Oz.
Bili smo na otvoritvi blejskega filmskega festivala, na Mladih rimah na Metelkovi, v Kinodvorišče bomo pokukali in na fotografsko razstavo »Drive in". In da, v Kulturnicah bo nastopal tudi Rade Šebedžija.
Tokrat o 26. Mednarodnem festivalu Poletje Imago Sloveniae, o gledališki predstavi Srce na dlani in o Bled film festivalu ter Festivalu 35mm filma.
V Sloveniji se te dni mudi avtor pri nas izjemno uspešnega prvenca Sibirska vzgoja, ene najbolje prodajanih knjig Mladinske knjige v zadnjem obdobju. Nikolaj Lilin, ruski avtor, ki že 10 let živi v Italiji, je v prvencu opisal Evropi neznani svet Pridnestrske moldavske republike, v kateri so po pradavnih pravilih in etičnih merilih živeli potomci sibirskih Urk. V tej nenavadni skupnosti ''poštenih tatov'', v kateri se je rodil Lilin, starejši, častivredni kriminalci prenašajo znanje in vrednote na mlade rodove. Te dni pa je pri nas izšel še drugi roman Prosti pad, ki se nadaljuje tam, kjer se prvi konča, in je literarizirana pripoved nekoga, ki se je, komaj polnoleten, kot ostrostrelec dve leti bojeval v Čečeniji. ''Božidar Jakac in fotografija'' je prvi celoviti pregled Jakčevega fotografskega ustvarjanja, ki ga nocoj ob 19.00 predstavljajo v Moderni galeriji. ''Fronte se začenjajo prebujati. Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna'' je naslov razstave ob stoletnici prve svetovne vojne v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. ''Michael Kohlhaas'' - premiera igre o korupciji Heinricha von Kleista v režiji režiserja Nikole Zavišiča je zadnja premiera letošnje sezone Mestnega gledališča Ptuj. S projekcijo avstralskega filma ’’Dežela vmes’’ se v Ljubljani začenja 5. festival migrantskega filma.
Galerija-Muzej Lendava bo do konca septembra gostila razstavo grafik svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye. 80 listov njegove prve grafične serije ''Los Caprichos'' je nastalo med špansko gospodarsko krizo v 18. stoletju, upodabljanje takratne družbe pa je še kako aktualno tudi danes.
Prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica Josipina Turnograjska in muzeji, ki so dostopni vsem.
Kaj dela arhitekturo za arhitekturo je večno in temeljno vprašanje. Kako pa se to vprašanje veže na temo letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki zajema celo stoletje in se glasi: ''Temelji / prevzemanje modernosti od leta 1914 do 2014''. Temo je izbral letošnji kurator bienala nizozemski arhitekt Rem Koolhaas. Med 52-imi državami se Slovenija letos prvič predstavlja v razstavišču Arsenale s projektom ''Problem vožnje po vesolju'', ki sta ga skupaj zastavila Dragan Živadinov in Miha Turšič v organizaciji Ksevt. Vesoljska arhitektura, ki v polju arhitekture še ni povsod vzpostavljena, bo tudi tema simpozija, ki bo v času bienala drugi sklop slovenske predstavitve, tretji pa Slovenska arhitektura 20. stoletja,ki ga je pripravil dr. Peter Krečič. Mednarodni festival poezije na vodi z naslovom ''Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem'' bo potekal danes v Ljubljani in jutri v Celju . Galerija-Muzej Lendava danes na lendavskem gradu predstavlja razstavo grafik iz cikla Los Caprichos svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye.
Pred 70. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji in ob 100. obletnici začetka I. svetovne vojne v Kulturnicah o nekaterih knjižnih novostih založbe Miš, ki se posvečajo nesmislom vojne. Gre za slikanico Damijana in Lucije Stepančič Anton in roman o novozelanskih bratih Bratova vojna Davida Hilla. V oddaji pa tudi o razstavi o spletni umetnosti v nekdanji Jugoslaviji From yu to me Aleksandre Domanović v galeriji P74.
10. mednarodni festival Kino Otok – Isola Cinema bo do 8. junija v Izoli in Ljubljani predstavil pestro paleto filmov iz različnih geografskih regij, ki zrcalijo družbeno realnost. 7. Godibodi – festival sodobne avtorske in etno glasbe – pa bo do 8. junija na koncertnih prizoriščih v Ljubljani, Kopru, Kranju, Mariboru in na Ptuju predstavil novo slovensko avtorsko glasbo in različne glasbene ustvarjalce. Spremljevalni program festivala Godibodi vključuje več delavnic, razstav in okroglo mizo z naslovom ''Resonančnost – v glasbi, umetnosti, znanosti, filozofiji, prostoru in življenju''.
O festivalu šansonov La vie en Rose, urbanem plesnem filmu Razpotja in glasbeno-lutkovni predstavi Rešilni čoln.
Neveljaven email naslov