Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi mednarodni simpozijski festival ''Topografije zvoka'', ki povezuje prakso z mislijo, v ospredje postavlja ustvarjalke, skladateljice, zvočne umetnice in premišljevalke glasbe ter zvoka. Zvočni performansi in instalacije, predavanja in diskusije ter projekcija dokumentarnega filma se bodo od danes do 4. oktobra zvrstili v Galeriji ŠKUC, Cankarjevem domu in na 3. programu Radia Slovenija - programu Ars.
Na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo zvečer premierno uprizorili tragično farso ''Oče''. Dramo francoskega avtorja Floriana Zellerja je v slovenščino prevedel Andraž Ravnik, režijsko taktirko je prevzel Jernej Kobal.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo jutri zvečer prva premiera v novi sezoni. To bo igra Honoréja de Balzaca ''Mercadet ali Poslovni človek'' v prevodu Primoža Viteza. Uprizoritev je nastala v avtorski priredbi in režiji Janeza Pipana.
V ljubljanskem ŠKUCu danes tudi začetek festivala Topografije zvoka
Festival Topografije zvoka je že druga izvedba simpozijskega in koncertnega niza, ki tudi tokrat v ospredje postavlja ustvarjalke, skladateljice, zvočne umetnice, premišljevalke glasbe in zvoka ter povezuje prakso z mislijo. Nekaj imen izstopa in zagotovo je med njimi Rosanda Sajko, avtorica in režiserka radijskih iger, tudi ena redkih teoretičark umetniške uporabe zvoka pri nas. Festival danes odpira Irena Tomažin Zagoričnik z delom Kost glasu pre(d)govor, ki poglablja njena iskanja zvoka v telesnosti.
Med performansi omenimo še Robertino Šebjanič, dogajanje pa bo sklenila izvedba dela Eliane Radigue, dolgo prezrte skladateljice, ki pa danes postaja pomembna osebnost konkretne, elektroakustične glasbe. Zvočni performansi in instalacije, predavanja in diskusije ter projekcija dokumentarnega filma se bodo od danes 4. oktobra zvrstili v Galeriji ŠKUC in Cankarjevem domu. Opazen del festivala bo potekal tudi v sodelovanju z našim 3. programom – programom Ars. Celoten jutrišnji, sobotni dan bo namenjen Rosandi Sajko Korun in njenim radijskim igram, v sredo pa bo v radijskem Studiu 13 in v neposrednem prenosu v Arsovem art ateljeju pianistka Nina Prešiček izvedla novo različico skladbe Za Nino s skladateljico Lariso Vrhunc. Vse podrobnosti drugih Topografij zvoka najdete na spletni strani festivala.
Na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo zvečer uprizorili premiero tragične farse Oče. Dramo francoskega avtorja Floriana Zellerja je v slovenščino prevedel Andraž Ravnik, režijsko taktirko je prevzel Jernej Kobal.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo v novi sezoni kar devet od skupaj enajstih dramskih besedil v Sloveniji uprizorili prvič, dve predstavi pa bosta izvedeni krstno. Prva premiera te sezone bo jutri zvečer na velikem odru MGLa. To bo igra Honoréja de Balzaca Mercadet ali Poslovni človek; v prevodu Primoža Viteza. Uprizoritev je nastala v avtorski priredbi in režiji Janeza Pipana. Dogajanje je postavljeno v leto 1839. Mercadet je bister in spreten predstavnik francoskega meščanskega razreda, ki se v želji po visokih dobičkih in družbenem uspehu nenehno loteva tveganih poslov.
Drugi mednarodni simpozijski festival ''Topografije zvoka'', ki povezuje prakso z mislijo, v ospredje postavlja ustvarjalke, skladateljice, zvočne umetnice in premišljevalke glasbe ter zvoka. Zvočni performansi in instalacije, predavanja in diskusije ter projekcija dokumentarnega filma se bodo od danes do 4. oktobra zvrstili v Galeriji ŠKUC, Cankarjevem domu in na 3. programu Radia Slovenija - programu Ars.
Na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo zvečer premierno uprizorili tragično farso ''Oče''. Dramo francoskega avtorja Floriana Zellerja je v slovenščino prevedel Andraž Ravnik, režijsko taktirko je prevzel Jernej Kobal.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo jutri zvečer prva premiera v novi sezoni. To bo igra Honoréja de Balzaca ''Mercadet ali Poslovni človek'' v prevodu Primoža Viteza. Uprizoritev je nastala v avtorski priredbi in režiji Janeza Pipana.
V ljubljanskem ŠKUCu danes tudi začetek festivala Topografije zvoka
Festival Topografije zvoka je že druga izvedba simpozijskega in koncertnega niza, ki tudi tokrat v ospredje postavlja ustvarjalke, skladateljice, zvočne umetnice, premišljevalke glasbe in zvoka ter povezuje prakso z mislijo. Nekaj imen izstopa in zagotovo je med njimi Rosanda Sajko, avtorica in režiserka radijskih iger, tudi ena redkih teoretičark umetniške uporabe zvoka pri nas. Festival danes odpira Irena Tomažin Zagoričnik z delom Kost glasu pre(d)govor, ki poglablja njena iskanja zvoka v telesnosti.
Med performansi omenimo še Robertino Šebjanič, dogajanje pa bo sklenila izvedba dela Eliane Radigue, dolgo prezrte skladateljice, ki pa danes postaja pomembna osebnost konkretne, elektroakustične glasbe. Zvočni performansi in instalacije, predavanja in diskusije ter projekcija dokumentarnega filma se bodo od danes 4. oktobra zvrstili v Galeriji ŠKUC in Cankarjevem domu. Opazen del festivala bo potekal tudi v sodelovanju z našim 3. programom – programom Ars. Celoten jutrišnji, sobotni dan bo namenjen Rosandi Sajko Korun in njenim radijskim igram, v sredo pa bo v radijskem Studiu 13 in v neposrednem prenosu v Arsovem art ateljeju pianistka Nina Prešiček izvedla novo različico skladbe Za Nino s skladateljico Lariso Vrhunc. Vse podrobnosti drugih Topografij zvoka najdete na spletni strani festivala.
Na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo zvečer uprizorili premiero tragične farse Oče. Dramo francoskega avtorja Floriana Zellerja je v slovenščino prevedel Andraž Ravnik, režijsko taktirko je prevzel Jernej Kobal.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo v novi sezoni kar devet od skupaj enajstih dramskih besedil v Sloveniji uprizorili prvič, dve predstavi pa bosta izvedeni krstno. Prva premiera te sezone bo jutri zvečer na velikem odru MGLa. To bo igra Honoréja de Balzaca Mercadet ali Poslovni človek; v prevodu Primoža Viteza. Uprizoritev je nastala v avtorski priredbi in režiji Janeza Pipana. Dogajanje je postavljeno v leto 1839. Mercadet je bister in spreten predstavnik francoskega meščanskega razreda, ki se v želji po visokih dobičkih in družbenem uspehu nenehno loteva tveganih poslov.
Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.
Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.
Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.
Peter Mlakar je pred koncem naše kulturniške verižne reakcije predal štafeto dr. Miklavžu Komelju, umetnostnemu zgodovinarju, pesniku,pisatelju in prevajalcu srednje generacije, saj bo letos poleti srečal Abrahama. Leposlovno in strokovno zelo plodovit ustvarjalec je prejel že večino največjih področnih nagrad, izhaja pa iz dobro znane kulturniške družine, ki jo v slovenskem umetniškem okolju poznamo že nekaj generacijskih kolen.
Našega naslednjega kulturniškega gosta je torej predlagal »laibachovec« Jani Novak , ne kot potujčenega »performerja«, ampak znanega »nastopača«, predvsem pa filozofa-enega in edinega Petra Mlakarja. Na prizemljenih deset minut s podaljšano brez…ga je zvabil Damjan Zorc.
Neveljaven email naslov