Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Na moje oči: Zgodbe iz Iraka'' je naslov razstave, ki jo bodo danes odprli v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Razstava je bila konec leta 2017 premierno predstavljena v centru sodobnih umetnosti DOX v Pragi, predstavlja pa podobo današnjega življenja v Iraku, kot jo vidijo skozi objektiv iraški fotografi – natančneje: fotografske zgodbe predstavljajo predstavniki mlajše generacije: Aram Karim, Bnar Sardar, Hawre Khalid, Seivan M. Salim, Rawsht Twana in Ali Arkady. Dodane so jim zgodbe iz fotografskega arhiva Twana Abdullaha, čigar delo sega v obdobje med letoma 1974 in 1992, ter videnja dveh italijanskih fotografov, ki sta živela in delala v Iraku – Daria Bosia in Stefana Carinija.
Podoba današnjega življenja v Iraku kot jo vidijo skozi objektiv iraški fotografi
Razstava Na moje oči: Zgodbe iz Iraka je bila konec leta 2017 premierno predstavljena v centru sodobnih umetnosti DOX v Pragi, od danes do 3. marca pa bo gostovala v v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Postavitev, ki je nastala na pobudo DOX-a in nomadskega umetniškega studia za dokumentarne projekte DARST’, predstavlja podobo današnjega življenja v Iraku, kot jo vidijo skozi objektiv iraški fotografi – natančneje: fotografske zgodbe predstavljajo predstavniki mlajše generacije: Aram Karim, Bnar Sardar, Hawre Khalid, Seivan M. Salim, Rawsht Twana in Ali Arkady. Dodane so jim zgodbe iz fotografskega arhiva Twana Abdullaha, čigar delo sega v obdobje med letoma 1974 in 1992, ter videnja dveh italijanskih fotografov, ki sta živela in delala v Iraku – Daria Bosia in Stefana Carinija.
”Na razstavi smo hoteli prikazati običajne, vsakdanje podobe. Zato se ne osredotočamo samo na vojno. Tam je vojna, ves čas je navzoča. Ne moreš se ji izogniti, če je v zadnjih petnajstih letih nasilno umrlo toliko sto tisoč ljudi, toda vojna je ozadje, pred katerim teče življenje. In zato smo izbrali dela, ki so močna, dobro izdelana, ki imajo etiko, predanost, so dolgotrajna dela – npr. poglavje ”Adam Karim – Tihotapci” predstavlja avtorjevo šestletno delo v zelo težkih razmerah, v katerih nihče drug ni imel dostopa,” pravi fotograf, urednik, ustvarjalec projekta in kurator Stefano Carini.
Razstavo Na moje oči: Zgodbe iz Iraka so v Jakopičevi galeriji pripravili v sodelovanju s praškim centrom sodobnih umetnosti DOX, z nomadskim umetniškim studiem za dokumentarne projekte DARST in italijanskim kulturnim inštitutom, ki v svojih prostorih gosti spremljevalno razstavo Ženska, luna, kača Stefana Carinija.
''Na moje oči: Zgodbe iz Iraka'' je naslov razstave, ki jo bodo danes odprli v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Razstava je bila konec leta 2017 premierno predstavljena v centru sodobnih umetnosti DOX v Pragi, predstavlja pa podobo današnjega življenja v Iraku, kot jo vidijo skozi objektiv iraški fotografi – natančneje: fotografske zgodbe predstavljajo predstavniki mlajše generacije: Aram Karim, Bnar Sardar, Hawre Khalid, Seivan M. Salim, Rawsht Twana in Ali Arkady. Dodane so jim zgodbe iz fotografskega arhiva Twana Abdullaha, čigar delo sega v obdobje med letoma 1974 in 1992, ter videnja dveh italijanskih fotografov, ki sta živela in delala v Iraku – Daria Bosia in Stefana Carinija.
Podoba današnjega življenja v Iraku kot jo vidijo skozi objektiv iraški fotografi
Razstava Na moje oči: Zgodbe iz Iraka je bila konec leta 2017 premierno predstavljena v centru sodobnih umetnosti DOX v Pragi, od danes do 3. marca pa bo gostovala v v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Postavitev, ki je nastala na pobudo DOX-a in nomadskega umetniškega studia za dokumentarne projekte DARST’, predstavlja podobo današnjega življenja v Iraku, kot jo vidijo skozi objektiv iraški fotografi – natančneje: fotografske zgodbe predstavljajo predstavniki mlajše generacije: Aram Karim, Bnar Sardar, Hawre Khalid, Seivan M. Salim, Rawsht Twana in Ali Arkady. Dodane so jim zgodbe iz fotografskega arhiva Twana Abdullaha, čigar delo sega v obdobje med letoma 1974 in 1992, ter videnja dveh italijanskih fotografov, ki sta živela in delala v Iraku – Daria Bosia in Stefana Carinija.
”Na razstavi smo hoteli prikazati običajne, vsakdanje podobe. Zato se ne osredotočamo samo na vojno. Tam je vojna, ves čas je navzoča. Ne moreš se ji izogniti, če je v zadnjih petnajstih letih nasilno umrlo toliko sto tisoč ljudi, toda vojna je ozadje, pred katerim teče življenje. In zato smo izbrali dela, ki so močna, dobro izdelana, ki imajo etiko, predanost, so dolgotrajna dela – npr. poglavje ”Adam Karim – Tihotapci” predstavlja avtorjevo šestletno delo v zelo težkih razmerah, v katerih nihče drug ni imel dostopa,” pravi fotograf, urednik, ustvarjalec projekta in kurator Stefano Carini.
Razstavo Na moje oči: Zgodbe iz Iraka so v Jakopičevi galeriji pripravili v sodelovanju s praškim centrom sodobnih umetnosti DOX, z nomadskim umetniškim studiem za dokumentarne projekte DARST in italijanskim kulturnim inštitutom, ki v svojih prostorih gosti spremljevalno razstavo Ženska, luna, kača Stefana Carinija.
Poletje je čas filmskih festivalov, ko eden ugasne, se že prižge novi, seveda če se le da pod vedrim nebom. V Ljubljani prav te dni poteka festival "Poletje na platnu in med platnicami, podoba poezije", v sodelovanju Slovenske kinoteke in Ljubljane, Unescovega mesta literature. Šest brezplačnih projekcij, skupaj s pogovori na temo poezije in filma, na zelenici letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi. V času projekcij je pod Muzejsko ploščadjo odprta tudi festivalska knjigarna z izborom poezije in filmske publicistike.
V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom vnovič mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja, že 24. izdaja bo izpostavila povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov. Pestrost kultur ter žanrska fluidnost sta dve glavni vodili Jazzintyja, ki tako že vrsto let skrbi za ustvarjanje trendov in graditev mostov med umetniki in občinstvom. Poezijo modernejšega časa nam predstavlja zbirka Nova lirika, ki od leta 2006 izhaja pri Mladinski knjigi. Njene novosti so: izbor poljske pesnice Anne Swirszczyinske v knjigi Džingiskan v kopalnici, Pesmi zraka Marka Stranda, enega najpomembnejših ameriških pesnikov 20. stoletja, in zbirka italijanskega pesnika Franca Arminia Prepusti pot drevesom.
Nov film Odrešitev za začetnike je s črnim humorjem obarvana družbena satira slovenske režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, ki v središče zgodbe postavlja družinsko okolje. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa si lahko ogledate zvočno instalacijo Kaskade Anamarije Dimovske in Martina Briclja Barage. Vabljeni k poslušanju!
13. festival Glasbe sveta hkrati z novim sestrskim festivalom Zrcala meje prinaša na različna prizorišča v obmejnih mestih Gorica in Nova Gorica barvit preplet različnih umetniških produkcij. Oziramo pa se tudi na Bled, na katerem se začenja 6. Mednarodni festival Kino Bled, ki bo nadaljeval raziskovanje podnebnih sprememb, letos tudi s pozornostjo na alternativnih načinih kmetovanja, nasilju v vseh oblikah in umetni inteligenci. Preverjamo tudi, kje v Sloveniji so te dni filmske projekcije na prostem.
Na ogromni ročno spleteni preprogi se tokrat pogovarjamo s tremi tekstilnimi umetnicami in oblikovalkami iz kolektiva Oloop, ki letos obeležuje 20. obletnico delovanja. Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček govorijo o tem, kako je ustvarjati z ženskami iz ranljivih skupin, denimo migrantkami, prosilkami za azil in starostnicami, kje in kako shranjujejo ogromne količine tekstilnih izdelkov, ter o pozitivnih fizičnih in duševnih učinkih dela z naravnimi materiali.
71. filmski festival v Pulju se je v četrtek začel s svetovno premiero romantičnega trilerja Svemu dođe kraj (Vse se enkrat konča) Rajka Grlića, v katerem v glavnih vlogah nastopata Živko Anočić in Jelena Đokić. V različne programske kategorije festivala so se uvrstili tudi slovenski filmi. Na ogled bodo koprodukcijski filmi Poslednji heroj, Živi in zdravi ter Mož, ki ni mogel molčati, ter kratka filma Domčani in Zadnji dan pomladi. Petčlanska žirija bo v tekmovalnem programu ocenjevala skupno 22 filmov in izbrala dobitnike 20 zlatih aren.
Letošnji Film pod zvezdami, ki bo v prihodnjih 24 večerih na Ljubljanski grad pripeljal kinematografske vrhunce preteklega leta, pa tudi šest čisto svežih filmov, bo odprl letošnji dobitnik zlate palme za najboljši kratkometražec. Gre za slovensko koprodukcijo hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića z naslovom Mož, ki ni mogel molčati. Med predpremierami pa si bomo lahko ogledali tudi novi celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike, ki je pred slabim mesecem doživel premiero na prestižnem newyorškem festivalu Tribeca.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
Na Mestnem trgu v Ljubljani se bo pričela poletna različica mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Festival sicer poteka vsako leto prvi teden decembra, tridnevna poletna edicija pa bo potekala v duhu praznovanja 20. jubileja, s projekcijami pa bodo opozarjali tudi na položaj žensk v filmski industriji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali selekcijo najboljših animiranih del zadnjih 20. let festivala in jagodni izbor filmov, ki so jih ustvarile tuje in domače režiserke.
V Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše je na ogled razstava Gledališče Möderndorfer, ki je nastala kot nadaljevanje istoimenske zelo obsežne monografije, v kateri se Vinko Moderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih. Gre za potujočo razstavo 46 fotografij, ki je že gostovala v različnih gledališčih po Sloveniji, tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
V Ljubljani bo še do sredine julija na ogled posebna fotografska razstava, ki z najnovejšo tehnologijo reliefnega tiska, z zvočnim opisom in z obširnim opisom v brajici slepim in slabovidnim omogoča posebno doživetje 11 fotografskih umetnin, hkrati pa videčim s pomočjo simulacijskih očal omogoča, da svet okoli sebe, s tem pa tudi fotografije, vidijo tako, kot jih vidijo ljudje z različnimi okvarami vida: od glavkoma do diabetične retinopatije, sive mrene in drugih. Taka simulacija lahko pomaga razumeti izzive, s katerimi se soočajo ljudje z okvaro vida. Zvočno razglednico z razstave pošljemo v Kulturnicah s pomočjo enega izmed avtorjev in obiskovalca, ki ne vidi že od rojstva.
V Mariboru se je končal 32. Festival Lent in ponovno dokazal, zakaj je največji poletni festival na prostem v Sloveniji. Na več kot 200 dogodkih so gostili nastopajoče iz 30-ih držav, ki so v štajersko prestolnico prinesli pestro paleto umetnosti, glasbe, gledališča in filma. 36. mednarodni festival folklore Folkart je povezal preteklost s sedanjostjo, dogajanje pa se je delno vrnilo h koreninam – na prenovljeni Lent. V sklepni razglednici se pogovarjamo z nastopajočimi, organizatorji, sodelujočimi in obiskovalci.
V Mariboru se je s povorko in velikim odprtjem na osrednjem prizorišču sinoči začel največji mednarodni festival folklore v državi – 36. Folkart. Predhodnik Festivala Lent, ki je v letošnji izvedbi že vstopil v drugo festivalsko polovico, je v Maribor pripeljal pisano bero svetovne nesnovne kulturne dediščine Indije, Nove Zelandije, Paname, Portugalske in Črne Gore. Slovenske barve zastopa mariborska Akademsko folklorna skupina Študent.
V četrtek se bo v Hrastniku začel edini festival delavskega filma v Sloveniji in eden redkih tovrstnih na svetu Kamerat. Kot poklon zasavskemu uporništvu bo letošnji festival odprla skupina Laibach. Prvo industrializirano območje Slovenije in zibelka slovenskega proletariata bo do nedelje v znamenju delavskih filmov, ki si jih bo mogoče ogledati tudi v nekdanji kompresorski postaji in rudniškem rovu.
V Moderni galeriji v Ljubljani se je začel 10. trienale sodobne umetnosti U3. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa.
Vprašanje arhitekturne identitete na primerih prostorskih intervencij v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah je enoletni študijski projekt, ki ga je študentom vseh petih letnikov Fakultete za arhitekturo zastavila docentka Mojca Gregorski. Svoje ideje so predstavili na tradicionalni vsakoletni odprti razstavi za javnost.
V Ljutomeru, kjer je Karl Grossmann leta 1905 posnel prvi slovenski film Odhod od maše v Ljutomeru, se je že 20. leto zapored sklenil Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Poleg pestrega nabora grozljivk so se obiskovalci lahko udeležili raznih delavnic in koncertov ter se razvajali ob pestri kulinarični ponudbi. Kaj je najbolj navdušilo letošnje obiskovalce, kdo so bili slavnostni gostje in kdo je dobil "hudega mačka"?
Cyrano de Bergerac je naslov predstave, ki se je v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana pred njegovo prenovo zapisala kot zadnja predstava, ki so jo igrali na starem odru. Kolektiv se bo zdaj s kostumi, reflektorji in drugimi odrskimi pripomočki za nekaj časa preselil v Šiško, na Litostrojsko cesto 56 oziroma v halo L56, kjer bodo vse službe Drame ostale do konca celovite prenove, ki je gledališče ni doživelo vse od začetka leta 1911. Takrat je bilo to nemško gledališče poimenovano kot Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa. O motivih za njegovo graditev pa nam je več povedala kustosinja, pedagoginja in teatrologinja na Slovenskem gledališkem inštitutu Sandra Jenko, ki v svoji znanstveni monografiji prikazuje razvoj nemškega gledališča v Ljubljani.
Živimo v prostoru, za katerega bi lahko rekli, da je izgubil svoje poslanstvo poslušanja drug drugega. Po večini izginja tudi neki pristen stik z naravo. Na to skozi gib in zvočnost na odru opozarjata koreografinja in plesalka Urška Centa in dramski igralec Domen Novak, ki v sklopu cikla Noches de Tablao v Štihovi dvorani Cankarjevega doma predstavljata zvočno-gibalno predstavo Tam, v vrtu.
Kje bi sredi Ljubljane našli del Azije? Najbrž ni edina lokacija, je pa odličen namig za obisk Slovenski etnografski muzej, kjer je na ogled razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Ta ne predstavlja samo zbirke predmetov, ampak tudi neverjetno zgodbo Ivana in Tsuneko oziroma Marije Skušek. Spoznala sta se na Kitajskem, pozneje prišla v Ljubljano, za njima pa je prišlo tudi 75 zabojev z izjemno zbirko kitajskih in japonskih predmetov. Želela sta si vzpostaviti Azijski muzej, v katerem bi tudi javnost lahko občudovala predmete, od rezljanih kosov pohištva, porcelana do takrat povsem vsakdanjih predmetov. To se ni zgodilo in vse do smrti sta živela z zbirko, ki je zdaj na ogled na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju.
Neveljaven email naslov