Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
Nove knjižne izdaje:
Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ;
Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Nov avtorski roman in prevodna dela
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Zdaj, v teh dneh, po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo. Včeraj je v Ljubljani Tadej Golob predstavil že nadaljevanje: Leninov park. Tudi ta knjiga je izšla pri založbi Goga, v njej se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Golobov prvi roman jezero so delno navdihnili skandinavski kriminalni romani. Tamkajšnje vzdušje je poizkušal poustvariti tako, da je svojo zgodbo tedaj postavil v zasneženi in zaledeneli Bohinj sredi zime. Tokratne zgodba ne bi mogla biti bolj drugačna: Leninov park se odvija sredi vročega poletja v slovenski prestolnici. V parku v središču Ljubljane, ki se kuha v vročinskem valu, odkrijejo truplo ženske, ustreljene v glavo. Dan kasneje na enak način umre moški na Metelkovi …
Zbrane zgodbe (1. knjiga) je povsem prvič objavljena – po obsegu – natanko polovica vse kratke proze, ki jo je kdaj napisal eden največjih pisateljev našega časa Kurt Vonnegut, avtor slovitih romanov Klavnica 5, Mačja zibka in Zajtrk prvakov. Prvo izmed vseh 98ih zgodb je napisal leta 1941, zadnjo leta 2007. Vse pa sta po Vonnegutovi smrti njegova vseživljenjska prijatelja Jerome Klinkowitz in Dan Wakefield zbrala in uredila v Zbrane zgodbe, ki so v izvirniku izšle lani. Založba Sanje jih bo v prevodu Branka Gradišnika izdala v dveh knjigah. Prva knjiga Zbrane zgodbe (1. knjiga) je ena izmed decembrskih novosti. Prav nekaj posebnega je tudi kultni znanstvenofantastični roman Peščeni planet Franka Herberta, ki je izšel leta 1965. Bil je literarna predloga za film Dune, ki ga je ameriški režiser David Lynch predstavil leta 1984. Novo filmsko različico Peščenega planeta zdaj snema kanadski režiser Denis Villeneuve. Po 53ih letih pa je Herbertov roman prvič preveden v slovenščino. Peščeni grad je prevedel Igor Harb.
Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo nordijskih mitov in bogov se je slavni druščini s knjigo Nordijska mitologija pridružil tudi angleški pripovednik Neil Gaiman. Novo izdajo pa je pri založbi Sanje doživela tudi mednarodna uspešnica nemškega pisatelja Walterja Moersa: 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca.
Ob Ravnikarjevem letu bomo v treh zgodbah, skozi tri zanimive razstave, osvetlili lik arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki kljub svojemu pionirskemu delu v arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju, publicistiki ter pedagoškemu delu, ostaja za širšo javnost še vedno neznanka. V prvi zgodbi predstavljamo njegovo najbolj monumentalno delo. Kompleks Trga republike, največji odprt prostor obdan z zanimivimi stavbami - Cankarjevim domom, stolpnicama TR2 in TR3, Maksimarketom, prizidkom k Šubičevi gimnaziji ter manjšimi trgi, prehodi in pasažami. Prav ta urbana prepletenost daje naši prestolnici tisti živ utrip mesta.
V Mali galeriji na Slovenski cesti 35, v samem jedru naše prestolnice je na ogled razstava, ki namesto razstavljenih predmetov ponuja digitalno publikacijo, ki so jo nekdanje študentk umetnostne zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, poimenovale Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945. Jakopičev paviljon, ki je bil vse do druge svetovne vojne osrednje razstavišče sodobne likovne umetnosti je ustanovi in ga vodil slikar Rihard Jakopič.
"Zgodbe v Skalpelu so sooblikovale moj notranji svet in odzive na zunanji svet. Moj svet so bogatile. Vse zgodbe pacientov so postale tudi moje zgodbe in zgodbe moje družine. In vsi pacienti so postali moja širša družina."
V prestolnici pa tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju se v sredo, 8. novembra, začenja 34. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Prinaša izbor 89 celovečernih in 14 kratkih filmov.
V rimski palači Bonaparte so odprli razstavo del Mauritsa Cornelisa Escherja, največjo razstavo njegovih del v zgodovini, vsaj v Italiji, kjer je svojo umetniško pot tudi začel. Eden najbolj priljubljenih umetnikov 20. stoletja je morda najbolj samosvoje znal upodobiti nemirnega duha 20. stoletja – njegovo zaverovanost v znanost in hrepenenje po odkrivanju ozadja resničnosti. Kaj vse je še mogoče v prihodnjih tednih videti v italijanskih galerijah?
Gentrifikacija. Beseda, ki jo v zadnjih tednih pogosto slišimo. Gentrificirati, piše v Franu, pomeni s pozidavo, prenovo spreminjati pretežno bivalne mestne predele z lokalnim prebivalstvom v predele s turistično storitveno pomembnostjo višjega razreda. Zakaj se, zlasti ob omembi prenovljenega Centra Rog, večkrat omenja gentrifikacijo, ne pa, na primer revitalizacijo? Razmišljajo arhitekti Miloš Kosec, Boris Bežan in Andraž Keršič.
Spomin sveta se imenuje Unescov register, namenjen pa je predstavitvi pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. Trenutno je na seznamu vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata. Leta 2020 pa je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen tudi naš Nacionalni odbor Spomin sveta. Njegova naloga je bila, da med slovensko dokumentarno dediščino izbere deset enot, ki so jih na nacionalno listo uvrstili dve leti pozneje. In teh deset najimenitnejših dokumentov, ki pričajo o slovenstvu in slovenskem narodu, je zdaj na ogled na razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije.
V Ljubljani se odpira Center Rog, kreativno središče, kjer si lahko vse izdelaš sam. Objekt ima v pritličju devet proizvodnih laboratorijev, med drugim tekstilnega, steklarskega in lesarskega. Pet bivalnih delovnih prostorov v najvišjem nadstropju bo namenjenih bivanju in delu tujih gostov s ciljnih področij Centra Rog. Sogovornika: - Renata Zamida, vodja Centra Rog - Uroš Topič, mladi ustvarjalec in vodja enega od laboratorijev
Kriplov zagovor je avtobiografska predstava, ob kateri tudi tisti, ki so deklerativno brez predsodkov, trčijo ob kakšne svoje nezavedne predsodke. Igralec Simon Šerbinek se v predstavi čustveno in miselno razgali ter z veliko mero samoironije družbeno kritično naslovi vprašanje različnih invalidnosti, pa tudi norosti in samomora.
V Erbergovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani je do 29. oktobra odprta razstava ilustratorja Uroša Hrovata. Knjige z njegovimi ilustracijami so osemkrat prejele naslov “Moja najljubša knjiga”, nekajkrat je bil med nominiranci za nagrado “Desetnica”, od leta 2003, ko je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss pa se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahaja na prvem mestu po izposoji v slovenskih knjižnicah.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, v kateri ne bi bilo konfliktov, književnost pa je tista, ki o njih pripoveduje in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih. To avtorji prinašajo s seboj v Frankfurt. Veliki avtor Drago Jančar je dober primer tega. Z njim smo se na Frankfurtskem knjižnem sejmu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku v svetu, pa tudi o govoru Slavoja Žižka.
Se spomnite, kaj vse ste danes prebrali? Ali v časopisu ali na družbenih omrežjih beremo in sprejemamo na tisoče informacije vsak dan, vprašanje pa je – kako beremo? Največrat gre za hitro in površinsko branje, vendar ko pride do knjig ali preostalih daljših, kompleksnejših besedil, nam hitro pade zbranost, branje pa postane prej muka kot užitek.
Leto 2023 zaznamujejo kar tri za mestni kino Kinodvor v Ljubljani pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica Javnega zavoda Kinodvor.
Leto 2023 je razglašeno tudi za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO potekajo intenzivne priprave za otvoritev razstave o njegovih ključnih delih. Kdo je bil v bistvu Edvard Ravnikar kot arhitekt, filozof, umetnik in pedagog?
Kruh ima na Slovenskem bogato kulturno dediščino in znanje. Pisni viri ga omenjajo v drugi polovici 9. in v prvi polovici 13. stoletja, sama beseda kruh pa je bila prvič zapisana sredi 16. stoletja, je v novi obsežni monografiji o dediščini kruha zapisal etnolog doktor Janez Bogataj. Ob branju knjige, ki je izšla pri založbi Hart z naslovom Dober kot kruh, spoznamo krušne posebnosti in različnosti na Slovenskem, vrste kruha ter šege in poklice, povezane z njim. Na primer, posebna poklicna skupina so bili nekdaj prestarji, ki so doma kuhali in pekli sladke in slane preste in jih nosili na prodaj po hišah. Janez Bogataj pa je v knjigo vključil tudi krušni slovar in kot pravi sam, zapečene ljudske modrosti.
V slovenske kinematografe prihaja celovečerni mladinski film Šepet metulja. Pred premiero smo se o sporočilu filma, izzivih med snemanjem in najlepših trenutkih ustvarjanja pogovarjali z režiserjem Alenom Pavšarjem, igralcema Laro Kolar in Elyesom Sambo ter glavnim igralcem Alijem Ogrizkom. Ali Ogrizek je 16-letni dijak z avtizmom, ki se je v igralski vlogi preizkusil prvič.
V Avditoriju se odvija glavnina festivalskega dogajanja. Nina Zagoričnik v pogovoru s producentko filma Šterkijada Petro Vidmar ter režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, tokrat v vlogi programskega vodje izobraževalnega programa festivala za razvoj celovečernega in dokumentarnega filma.
Kdo sestavlja mlad kvartet dveh violin, flavte in klavirja Con Anima? Akademsko izobražene glasbenice, flavtistka Špela Flajšker, violinistki Sandi Baitokova in Katja Dadič, ter pianistka Vita Kovše. Nekonvencionalna zasedba je nastala na pobudo profesorja na Akademiji za glasbo. Pogovarjamo se o odnosu ljudi do klasične glasbe, zanimivih odrskih in zaodrskih zgodbah, udeležimo se celo ene izmed njihovih jutranjih vaj.
V Portoroškem avditoriju se začenja 26. festival slovenskega filma. Otvoritveni film je Šterkijada, režiserja in scenarista Igorja Šterka, ki se med 15. celovečerci poteguje za nagrado vesna. Letos je prijavljenih 135 filmov različnih dolžin in žanrov, na festivalu jih bodo zavrteli 94, v tekmovalnem programu pa 53.
Odprte hiše Slovenije (OHS) je slovenski arhitekturni festival, ki javnosti omogoči brezplačen ogled notranjosti javnih in zasebnih zgradb.
Neveljaven email naslov