Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.
Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.
Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.
V Idriji so s predstavo obudili resnični sodni proces proti tihotapki in prvi poimensko znani prekupčevalki z idrijsko čipko
Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca, doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.
Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.
Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki točki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.
Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.
Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.
Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.
V Idriji so s predstavo obudili resnični sodni proces proti tihotapki in prvi poimensko znani prekupčevalki z idrijsko čipko
Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca, doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.
Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.
Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki točki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.
Nocoj ob 20.00 se v stari dvorani v Slovenskem narodnem gledališču Maribor obeta premiera ostre, radikalne, brezkompromisne performativne gibalno-dramske uprizoritve Drakula. Nastala je v koprodukciji z Zagrebškim gledališčem mladih in s Fondazione Teatro Due iz Parme. Tudi drugi dan 20-ega festivala Jazz Cerkno ponuja na glavnem odru tri večerne koncerte. Knjiga dr. Božidarja Flajšmana Podobe časa, Metlika na razglednicah je izšla ob 650. obletnici potrditve mestnih pravic prebivalcem Metlike; 150. obletnici ustanovitve Narodne čitalnice v Metliki (prve na Dolenjskem); 100. obletnici rojstva Jožeta Dularja (pisatelja, publicista in muzealca) in 70. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom.
Danes v oddaji razstava ob 85 letnici rojstva glasbenika Atija Sossa, o temi letošnjega 5. mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom pa tudi o prevodnem delu Zoprna lirika.
O sejmu akademske knjige Liber.ac in o novostih iz zbirk Litterae Slovenicae in Sto slovanskih romanov.
Pregledna razstava ''NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije'' v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstava ''Vrnitev ambasadorjev umetnosti - Umetnine iz nasledstva Jugoslavije'' v Narodni galeriji. Svetovna vojna (Richard Holmes) in Tretji rajh (Richard James Overy) - knjižni novosti založbe Mladinska knjiga. Dvojni koncert: slovenski kitarist Vitja Balžalorsky in danski kitarist in poet Kristian Harting v Galeriji ŠKUC v Ljubljani.
V Galeriji Jakopič smo danes ob 18:00 odprli retrospektivno razstavo Stojan Batič: Človek in mit. Drugi del kulturnic pa smo namenili mladim glasbenikom in literatom.
V Galeriji Jakopič smo danes ob 18:00 odprli retrospektivno razstavo Stojan Batič: Človek in mit. Drugi del kulturnic pa smo namenili mladim glasbenikom in literatom.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu: svetovna praizvedba komedije Vinka Möderndorferja Obiski in odprtje likovne razstave 12 tržaških ustvarjalcev. V Mini Teatru Ljubljana: premiera lutkovne predstave Jurček in trije razbojniki avtorice Alenke Gerlovič (Rekonstrukcija partizanskega lutkovnega gledališča 1944-45) v režiji Roberta Waltla in odprtje razstave ''Partizanske lutke 1944-2015''. Premiera avtorskega projekta Zorana Petroviča Lovci na srečo v BiTeatru. Premiera glasbeno-scenske predstave za otroke Katalena: Enci Benci Katalenci – Katalene v režiji Ivane Djilas v Cankarjevem domu.
Na Bledu se začenja 47. mednarodno srečanje PEN. Solistični prvenec Nótt bo danes premierno v Plesnem teatru Ljubljana predstavila plesalka in koreografinja Lada Petrovski Ternovšek.
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
V Kinoteki se je začel prvi Teden ruskega filma pri nas. Ob 90-letnici so se umetniku Vladimirju Makucu z rastavami poklonili v Cankarjevem domu in Kresiji. Več o umetniku in njegovem delu je povedal umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj.
V Kostanjevici na Krki si lahko v Galeriji Božidarja Jakca ogledate razstavo ''4 delci/ 4 Particles'' mlade večmedijske umetnice Eve Petrič. V Ljubljani so na ogled: fotografski razstavi Mirana Kambiča z naslovoma ''Arhitektura Maksa Fabianija'' in ''Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani'' v galeriji na prostem na Krakovskem nasipu in v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju, razstava''Črne zastave'' Alena Ožbolta z naslovom v Ulični galeriji na Vegovi 4 in v podhodu Erjavčeve ulice.
V Slovenskem kulturnem domu v Špietru v Slovenski Benečiji bosta nocoj Boris Pahor in Tatjana Rojc predstavila knjigo Cosi ho vissuto. Biografia di un secolo (Tako sem živel. Življenjepis stoletja). ''Delu čast in oblast'' je naslov festivala, ki ga je tudi letos v Murski Soboti pripravil Mladinski informativni in kulturni klub – MIKK. V klubskih prostorih v gradu v Murski Soboti se začenja danes ob 18.00 s projekcijo filma ''Ženskam čas(t), da zrušijo oblast!'' vstajniških socialnih delavk, ki bodo pripravile tudi delavnico transparentov. Na večernem koncertu pa se bo predstavila banjaluška skupina Sopot. Big band Krško se pridružuje pobudi Unesca, da današnji dan slavimo jazz. V Krškem ga prvič v državi obeležujejo s prireditvijo, ki bo ob 17.00 na ploščadi pred Kulturnim domom v Krškem. Poimenovali so jo ''1st International Jazz Day Krško''.
Premiere: - krstna uprizoritev igre ''Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Simone Semenič'' v režiji Primoža Ekarta v Mali Drami SNG Drama Ljubljana - krstna uprizoritev komične drame ''Menjava straže'' avtorja in režiserja Nejca Gazvode na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega - interaktivna predstava ''Srce in popek'', ki je nastala v koprodukciji Gledališča za dojenčke in malčke AEIOU ter Hišo otrok in umetnosti
Med 26. junijem in 10. julijem 2015 bo v organizaciji Fičo baleta na več lokacijah po Sloveniji in z zaključkom na otoku Krk potekalo Fičo plesno popotovanje: dobra priložnost za bivanje v naravi, družabno in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter udeležbo na različnih umetniških delavnicah. Več o dogodkih sta povedala plesalca Sandra Anais in Goran Bogdanovski, ustanovitelj Fičo Baleta.
Med 26. junijem in 10. julijem 2015 bo v organizaciji Fičo baleta na več lokacijah po Sloveniji in z zaključkom na otoku Krk potekalo Fičo plesno popotovanje: dobra priložnost za bivanje v naravi, družabno in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter udeležbo na različnih umetniških delavnicah. Več o dogodkih sta povedala plesalca Sandra Anais in Goran Bogdanovski, ustanovitelj Fičo Baleta.
150. obletnica rojstva Maksa Fabianija Mednarodni dan plesa Manca Dolenc, plesalka flamenka Strip! – delavnica z mentorjem Santiagom Martinom Sanchezom v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje
Unesco je leta 1995 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Ta dan pri nas praznujemo ves teden s Slovenskimi dnevi knjige, drugo leto zapored pa ga obeležujemo tudi s projektom Noč knjige.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
Kaj smo, ko smo je nova zbirka pesmi Cvetke Lipuš. Njena poezija je razpeta med Ameriko in Avstrijo. V pesmih se ne boji razgaliti same sebe, poudarja pa vprašanje telesnosti. Zavest o minevanju je ključno sporočilo romanesknega prvenca Dina Bauka z naslovom Konec. Znova. Tretja nova knjižna izdaja založbe Beletrina je ponatis pripovedi za otroke. Po dvajsetih letih je znova izšlo delo pisatelja, pesnika in dramatika Ferija Lainščka Velecirkus Argo. Pri založbi UMCO so predstavili knjigi: Hitlerjev pakt s Hollywoodom, izpod peresa ameriškega zgodovinarja Bena Urwanda, in knjigo Marcela Štefančiča jr. Hitler – Kako je preživel – Eseji o drobnem tisku zla V Kinodvoru bo premiera dokumentarne mojstrovine Wima Wendersa Sol zemlje. Film, ki ga je Wenders posnel z Julianom Ribeirom Salgadom, je premiero doživel na lanskem cannskem festivalu in dobil nagrado, poimenovano poseben pogled. Videli smo ga že na lanskem ljubljanskem LIFFe-u. Danes bo film Sol zemlje, ki predstavlja priznanega brazilskega fotografa Sebastiaa Salgada, premierno na ogled v Kinodvoru.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
Neveljaven email naslov