Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaplešimo tango!

02.01.2016

Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!

Mnogi za tango govorijo, da ne gre le za hobi, temveč za življenje samo. Je ples, ki združuje, povezuje, nas nauči spoznavati sebe in druge, ples, pri katerem ne morete ničesar skriti in ki od vas zahteva zbranost, spoštovanje, zaupanje, odprtost … Kako se torej tango razlikuje od ostalih plesov in kako hitro se ga lahko naučimo?

Po besedah Marte Hojker, Tango motion, se lahko tanga nauči kdorkoli, saj ne pozna dolgih koreografij, naučenih zaporedij in zapletenih elementov. Res pa je, da zahteva nekaj zrelosti, pravi Marta, ki se je s tangom spoznala že zelo zgodaj – pri 13. letih.

Tudi vsi ostali, ki plešejo tango, vam bodo povedali, da gre – vsaj na začetku – za enostaven ples, katerega osnova je en sam korak. Po besedah Andreje Podlogar in Blaža Bertoncelj, ki plešeta tango že skoraj dve desetletji, in to celo na Siddharto, so pri tangu najpomembnejši komunikacija med plesalcema, improvizacija in raziskovanje giba v paru na glasbo. Kar dela ta ples edinstven in drugačen od ostalih sta večplastnost (to, da lahko z njim prikažeš vsako razpoloženje in zgodbo in je zato z njim lahko delati tudi na odru) in improvizacija. Ker je osnovna enota en korak, imata plesalca veliko možnosti improvizacije, ki jih drugi plesi ne dopuščajo. Blaž Bertoncelj:

“Tango je v primerjavi z ostalimi plesi kot osnoven set lego kock. Imaš majhne, bazične kocke, ki jih lahko sestavljaš, kakor želiš. Na drugi strani pa imaš duplo konce ali kaj podobnega, kar je že zelo definirano: tu nastane avto in iz teh kock potem ne moreš narediti letala. To je v bistvu princip, kako tango deluje.”

POMEMBNA JE KOMUNIKACIJA MED PLESALCEMA

Da lahko plesalca improvizirata iz enega v drug korak, pa se morata poslušati. Ne vodi moški, temveč gre za komunikacijo, razloži Marta Hojker:

“Ne gre za diktaturo plesalca. Moški predlaga, ženska mu odgovori in nato plesalec interpretira njen odgovor.” 

Pri tangu torej nenehno poteka komunikacija. A ne le komunikacija o tem, kateri korak bo sledil – tango razkrije tudi to, kakšen človek si. Teodora, ki obiskuje začetni tečaj tanga v Tango motion:

“Tango mi je bil vedno všeč, ker je strasten, miren, moraš se povezati s partnerjem, česar ni pri drugih plesih. S kakšnimi plesalci se v trenutku ujameš in potem vidiš, da tudi pogovor z njimi dosti lažje poteka, medtem ko z nekaterimi nimaš toliko kemije, ki jo potrebuješ za skupen ples.”

Tango te torej nauči marsikaj – čutiti sebe in partnerja, poslušati in spoštovati druge, biti pozoren, zbran in odprt. Zato ni čudno, da mnogi verjamejo, da lahko tango spremeni svet. S to vizijo so na primer v srbskem glavnem mestu Beogradu plesne ure tanga že vpeljali v osnovne šole.

URBANI PLES PRISELJENCEV IZ EVROPE

Tango se je razvil v prvi polovici 20. stoletja v Buenos Airesu in Montevideu. Šlo je za urbani ples priseljencev iz Evrope, predvsem iz Italije, ki so se zaradi iskanja dela priseljevali v revnejše predele južnoameriških velemest. Da je tango izgubil pridih pohujšljivosti in z obrobja družbe prišel do elite, je bilo potrebnih še nekaj desetletij. A tango, po prepričanju Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja iz BA Studia Tango, ni ples, ki je obstal v času in prostoru:

“Nekateri sicer zagovarjajo to, da je treba tango plesati le na glasbo, ki je nastala v 30. 40. letih prejšnjega stoletja. Ampak moramo se zavedati, da so plesali na glasbo, ki je takrat obstajala. Če sledimo tradiciji, lahko zdaj plešemo na glasbo, ki obstaja zdaj. Na karkoli, tudi na Siddharto, drugače pa imamo tudi veliko znanih elektronskih bendov, kot sta Gotan project ali Bajofondo.  

Nekateri pristopajo do tanga, kot da je to nekaj, kar je zamrznjeno v zgodovini. In potem vzameš to za uro in pol iz zamrzovalnika, potem ko odplešeš, pa postaviš nazaj notri. Najin pristop je drugačen. Da je tako kot odprta koda pri računalništvu, da se zmeraj razvija. Ko se je tango razvijal v Buenos Airesu, je imel vsak predel svoj stil. Še vedno je enako. Glasba se nenehno razvija, imaš nove vplive in enako se dogaja tudi v plesu.”


Kulturomat

675 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Zaplešimo tango!

02.01.2016

Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!

Mnogi za tango govorijo, da ne gre le za hobi, temveč za življenje samo. Je ples, ki združuje, povezuje, nas nauči spoznavati sebe in druge, ples, pri katerem ne morete ničesar skriti in ki od vas zahteva zbranost, spoštovanje, zaupanje, odprtost … Kako se torej tango razlikuje od ostalih plesov in kako hitro se ga lahko naučimo?

Po besedah Marte Hojker, Tango motion, se lahko tanga nauči kdorkoli, saj ne pozna dolgih koreografij, naučenih zaporedij in zapletenih elementov. Res pa je, da zahteva nekaj zrelosti, pravi Marta, ki se je s tangom spoznala že zelo zgodaj – pri 13. letih.

Tudi vsi ostali, ki plešejo tango, vam bodo povedali, da gre – vsaj na začetku – za enostaven ples, katerega osnova je en sam korak. Po besedah Andreje Podlogar in Blaža Bertoncelj, ki plešeta tango že skoraj dve desetletji, in to celo na Siddharto, so pri tangu najpomembnejši komunikacija med plesalcema, improvizacija in raziskovanje giba v paru na glasbo. Kar dela ta ples edinstven in drugačen od ostalih sta večplastnost (to, da lahko z njim prikažeš vsako razpoloženje in zgodbo in je zato z njim lahko delati tudi na odru) in improvizacija. Ker je osnovna enota en korak, imata plesalca veliko možnosti improvizacije, ki jih drugi plesi ne dopuščajo. Blaž Bertoncelj:

“Tango je v primerjavi z ostalimi plesi kot osnoven set lego kock. Imaš majhne, bazične kocke, ki jih lahko sestavljaš, kakor želiš. Na drugi strani pa imaš duplo konce ali kaj podobnega, kar je že zelo definirano: tu nastane avto in iz teh kock potem ne moreš narediti letala. To je v bistvu princip, kako tango deluje.”

POMEMBNA JE KOMUNIKACIJA MED PLESALCEMA

Da lahko plesalca improvizirata iz enega v drug korak, pa se morata poslušati. Ne vodi moški, temveč gre za komunikacijo, razloži Marta Hojker:

“Ne gre za diktaturo plesalca. Moški predlaga, ženska mu odgovori in nato plesalec interpretira njen odgovor.” 

Pri tangu torej nenehno poteka komunikacija. A ne le komunikacija o tem, kateri korak bo sledil – tango razkrije tudi to, kakšen človek si. Teodora, ki obiskuje začetni tečaj tanga v Tango motion:

“Tango mi je bil vedno všeč, ker je strasten, miren, moraš se povezati s partnerjem, česar ni pri drugih plesih. S kakšnimi plesalci se v trenutku ujameš in potem vidiš, da tudi pogovor z njimi dosti lažje poteka, medtem ko z nekaterimi nimaš toliko kemije, ki jo potrebuješ za skupen ples.”

Tango te torej nauči marsikaj – čutiti sebe in partnerja, poslušati in spoštovati druge, biti pozoren, zbran in odprt. Zato ni čudno, da mnogi verjamejo, da lahko tango spremeni svet. S to vizijo so na primer v srbskem glavnem mestu Beogradu plesne ure tanga že vpeljali v osnovne šole.

URBANI PLES PRISELJENCEV IZ EVROPE

Tango se je razvil v prvi polovici 20. stoletja v Buenos Airesu in Montevideu. Šlo je za urbani ples priseljencev iz Evrope, predvsem iz Italije, ki so se zaradi iskanja dela priseljevali v revnejše predele južnoameriških velemest. Da je tango izgubil pridih pohujšljivosti in z obrobja družbe prišel do elite, je bilo potrebnih še nekaj desetletij. A tango, po prepričanju Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja iz BA Studia Tango, ni ples, ki je obstal v času in prostoru:

“Nekateri sicer zagovarjajo to, da je treba tango plesati le na glasbo, ki je nastala v 30. 40. letih prejšnjega stoletja. Ampak moramo se zavedati, da so plesali na glasbo, ki je takrat obstajala. Če sledimo tradiciji, lahko zdaj plešemo na glasbo, ki obstaja zdaj. Na karkoli, tudi na Siddharto, drugače pa imamo tudi veliko znanih elektronskih bendov, kot sta Gotan project ali Bajofondo.  

Nekateri pristopajo do tanga, kot da je to nekaj, kar je zamrznjeno v zgodovini. In potem vzameš to za uro in pol iz zamrzovalnika, potem ko odplešeš, pa postaviš nazaj notri. Najin pristop je drugačen. Da je tako kot odprta koda pri računalništvu, da se zmeraj razvija. Ko se je tango razvijal v Buenos Airesu, je imel vsak predel svoj stil. Še vedno je enako. Glasba se nenehno razvija, imaš nove vplive in enako se dogaja tudi v plesu.”


14.10.2017

Mladi upi slovenskega filma

Sončna dvorana Izole je bila naš tokratni gostitelj na že 53. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Pričakujte ustvarjalne poglede, zgodbe in izkušnje mladih upov slovenskega filma v tokratnem Kulturomatu! Avtorica oddaje je Liana Buršič


08.10.2017

Igra Ayo

Spoznajte najbolj priljubljeno nigerijsko igro Ayo ali Ayoayo.


30.09.2017

Plesna skupina II. osnovne šole Celje

Mladi svojo ustvarjalnost in energijo usmerjajo na številna umetniška področja. Med njimi sta tudi ples in petje, ki ju že kar nekaj let uspešno gojijo na II. osnovni šoli Celje. Plesno-gledališka skupina te šole, ki jo letos obiskujejo le dekleta, vsako leto pripravi nekaj nastopov, sodelujejo s pevskim zborom na šoli, pa tudi z dijaki Gimnazije Celje - Center.


23.09.2017

Rastem s knjigo

Predstavitev knjig Planet, ki ne raste in Zvezde vabijo.


16.09.2017

Življenje kot v filmu

Smo v tednu, ko Slovenija diha s košarko, zaradi Festivala slovenskega filma pa tudi s filmom. S filmom, ki je priložnost za igro in raziskovanje pa tudi čas, ko lahko v zatemnjeni dvorani pobegnemo vse prevečkrat noremu vrvežu vsakdana. Zato v tokratnem Kulturomatu odkrivamo filmske novosti in poučne ter ustvarjalne spremljevalne dogodke za mladostnike na repertoarju Kinodovora. Avtorica oddaje je Liana Buršič


09.09.2017

Kr bis band

Del svojega poletja so namenili glasbi, v zadnjih dneh počitnic trdo poprijeli za glasbila, avlo Mestne občine Kranj spremenili v glasbeno-vadbeni prostor, pred tem pregledali kar nekaj filmov in pripravili celovečerni koncert filmske glasbe. Mladi glasbeniki iz Kranja in okolice, ki so se lani združili pod imenom Kr’ Bis Band, se vračajo – drugi vikend v septembru so v Cerkljah na Gorenjskem predstavili svoj novi glasbeni projekt Vrnitev odpisanih: Čudoviti šum. Ulovili smo jih na vaji pred koncertoma.


29.08.2017

Mala šola arhitekture

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


26.08.2017

Brat in sestra, ki ubirata prave strune

V tokratnem Kulturomatu gostimo mlada glasbenika, brata in sestro, Gašperja in Mašo Fatur, ki navdihujoče ubirata vsak svoj strunski instrument. Izvedeli boste tudi kako sta povezana s slavnim duom 2 Cellos in znamenito popevko Ne čakaj na maj! Z Mašo in Gašperjem se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič


19.08.2017

Kulturomat - Harfistka Bilka Peršič

Bilka Peršič je mlada primorska glasbenica, ki obiskuje Umetniško gimnazijo Koper in igra na harfo. V vseh letih svojega glasbenega izobraževanja si je pridobila veliko izkušenj s tekmovanji, snemanji ter številnimi seminarji pri svetovno uspešnih harfistkah kot so Patrizia Tassini, Jana Bouskova, Marie Pierre Langlamet, Karen Vaughan idr. Udeležila se je že regijskega in državnega tekmovanja TEMSIG, kjer je dosegla dve zlati plaketi in drugo nagrado, ter mednarodnega tekmovanja Svirel, na katerem je prav tako dobila zlato plaketo. Dosegla je srebrno plaketo na Mednarodnem tekmovanju DHS in pa zlato na mednarodnem tekmovanju Svirel. Nastopala je tudi z Obalnim Komornim orkestrom pod taktirko umetniškega vodje Greblo Patrika. Višek njene dosedanje glasbene kariere je nastop na Izboru za tekmovanje Evrovizijski Mladi Glasbeniki 2016. V finalu se je predstavila tudi kot solistka in igrala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil priznani dirigent En Shao. Zakaj je harfa zanjo najlepši inštrument in kako je z vadbo v poletnih dneh, ko živiš čisto ob morju pa tudi o tem, kako pričakuje zadnji letnik srednje šole in kakšni so njeni nadaljnji načrti, bo Bilka Peršič povedala več v tokratni oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


12.08.2017

Na snemanju mladinskega filma

Obiskali smo ekipo mladih nadebudnih filmskih ustvarjalcev, ki bodo avgust preživeli delovno – pred in za kamerami oz. točneje, fotoaparatom. Svoj film, ki zaenkrat še nima naslova, namreč snemajo z dobrim sponzorskim fotoaparatom, tudi sicer pa so se, čeprav gre za njihov prvi večji projekt, snemanja lotili resno. In tudi tema njihovega filma je resna – medvrstniško nasilje. Kako poteka snemanje filma, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.


05.08.2017

Kulturomat - Dorotea Senica

Dorotea Senica je začela igrati prečno flavto z osmimi leti na Konservatoriju Maribor pri profesorici Valeriji Kamplet, pri kateri je tudi maturirala. S 15. leti je opravila sprejemni izpit na redni študij koncertne smeri flavta na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je zdaj študentka 8. semestra v razredu univ. prof. Michaela Martina Koflerja. Na Konservatoriju Maribor je bila vsako leto 1. flavtistka  simfoničnega in pihalnega orkestra, letos pa 1. flavtistka simfoničnega orkestra Univerze Mozarteum. Dorotea je prejemnica Zoisove štipendije ter Gallusova varovanka. V mesecu maju se je udeležila večetapnega mednarodnega tekmovanja flavtistov do 32 let na Japonskem, pred kratkim je nastopila pri nas na Festivalu Lent, o svojih nastopih in glasbenih dosežkih pa bo še več povedala v oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


29.07.2017

Kulturomat Lan Podletnik Ašič

Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Letos je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.


29.07.2017

Multiinstrumentalist Lan Podletnik Ašič

Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Junija je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v naslednjih minutah v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.


22.07.2017

Pianist Jure Goručan - glasba je njegov materni jezik

Slovenija ima številne glasbene talente, tudi takšne, ki jih ne poznamo dovolj. Med njimi je vsekakor mladi pianist Jure Goručan. Glasba je njegov materni jezik in črno bele tipke so ga prevzele do te mere, da se je že pri 14ih odpravil v Koln na Akademijo za glasbo. Na pragu mednarodne kariere in po izidu njegove prve zgoščenke klasične glasbe, se bomo s tem osebnostno in glasbeno karizmatičnim mladim pianistom pogovarjali v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič


08.07.2017

Mlada ilustratorka Hana Černivec

V tokratnem Kulturomatu bomo imeli priložnost spoznati Hano Černivec, dijakinjo umetniške gimnazije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki s svojim risanjem in pisanjem že od malih nog sodeluje na različnih natečajih, tekmovanjih in projektih. Nazadnje je navdušila s svojimi ilustracijami za pesem Andreja Rozmana Roze.


01.07.2017

Mojster Plečnik za otroke

V letu, ki je posvečeno mojstru arhitekture Jožetu Plečniku so v njegovi hiši v ljubljanskem Trnovem pripravili posebna vodstva prilagojena družinam in otrokom do 12. leta starosti. Veste kateri je bil mojstrov najljubši napitek? Njegov najboljši prijatelj? Poznate zanimivosti, ki jih skrivata vrt in hiša? Če ne, prisluhnite tokratnemu Kulturomatu, v njem gostimo tudi komaj 6 letnega Jureta, Plečnikovega ljubitelja in poznavalca ter Emo Marinčič, kustosinjo pedagoginjo, odgovorno za programe za družine v Mestnem muzeju Ljubljana in Ano Porok, kustosinjo Plečnikove zbirke. Avtorica oddaje je Liana Buršič


24.06.2017

Muzejski krog

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


17.06.2017

KULTUROMAT - Pesmi šestih

V tem tednu so dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane izdali pesniško zbirko Pesmi šestih. Pod mentorstvom profesorice slovenščine Katarine Torkar Papež so Aljoša Lovrić Krapež, Liu Zakrajšek, Max Rakušček, Nastja Uršula Virk, Neža Karo in Patrik Hlebanja zbrali svoje najboljše pesmi, ki so nastale pod njihovim avtorskim peresom. Koliko časa že pišejo pesmi, kako se najdejo v njih in koga radi prebirajo sami, slišite v tokratni oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.


14.06.2017

Od genov do zvezd

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


03.06.2017

Modna revija SŠOF

Viteška dvorana ljubljanskih Križank je bila maja ponovno prizorišče modnega vrveža in mladinske ustvarjalnosti - modne revije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Publiki so se z eno kolekcijo predstavili nekateri dijaki 3. letnika ter z dvema kolekcijama 20 dijakinj in 1 dijak 4. letnika oddelka modnega oblikovanja.


Stran 10 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov