Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Muzikal Annie

26.11.2016

Muzikal Annie se je v teh dneh vrnil na slovenske odrske deske. Kot neomajen simbol optimizma, ki vseskozi opominja s pesmijo, da bo Jutri vse bolje, še danes velja za enega najbolj priljubljenih družinskih muziklov. To soboto deset čez deseto boste v oddaji Kulturomat spoznali ekipo muzikla iz KD Ihan in KD Radomlje, izvedeli, kakšne so bile vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge in kaj jim je povzročalo največ preglavic. Ne preslišite!

Annie v Radomljah

Kulturni društvi Ihan in Radomlje sta po uspešni uprizoritvi muzikala Moje pesmi, moje sanje zopet združili moči in pripravili družinski muzikal Annie.

Muzikal Annie je amaterska produkcija, ki se izvaja po dogovoru z Music Theatre International, napisana po stripu »Little Orphan Annie« pisatelja Harolda Graya. Režiser Nejc Lisjak je v predstavi združil 70 nastopajočih, med njimi 14 otrok, 32 glasbenikov, pomembno vlogo pa ima tudi kuža.

“Igra, petje, ples – vse mora biti usklajeno.”

Velik poudarek je tokrat na koreografiji – nastopajoči so se urili pod vodstvom koreografinje Petre Vegelj, za uglašenost z Godbo Domžale, ki ji dirigira Damjan Tomažin pa je poskrbela zborovodkinja Uršula Jašovec.

Zgodba

Zgodba muzikla Annie se dogaja v letu 1933, ko je Amerika doživela zlom finančnega trga. Enajstletna deklica Annie preživlja sivi vsakdan v sirotišnici z drugimi sedmimi dekleti. Še vedno verjame, da starša nista pozabila nanjo, a je po tolikih letih naveličana čakanja, zato se odloči, da ju bo poiskala kar sama. Njen pobeg iz sirotišnice se konča klavrno, policisti jo pripeljajo nazaj, kjer je zopet prepuščena na milost in nemilost zlobni upravnici Agathi Hannigan. V sirotišnico nato vstopi Grace Farrell, osebna pomočnica najbogatejšega človeka na svetu, Oliverja Warbucksa, z željo, da eno izmed sirot čez praznike povabi v Oliverjev dom in s tem pripomore k boljši publiciteti bogatega Warbucksa.

Med Annie in Warbucksom se splete močna vez, zato se on odloči, da jo bo posvojil. A Annie sprva ni navdušena, saj njeno upanje, da najde svoje prave starše, ne pojenja. Oliver ji obljubi, da ji bo starša pomagal poiskati, zato razpiše nagrado 50.000 ameriških dolarjev. Na razpisano nagrado se odzove mnogo prevarantov, med njimi tudi pohlepna Agatha Hannigan, upraviteljica sirotišnice, in njen brat, Daniel Rooster Hannigan, ki je še kako dober znanec policije. Ko deklico, o kateri vesta praktično vse, skoraj odpeljeta in v žepe pobašeta ček, FBI razkrije resnico o Anniejinih starših. Ta sta že pred leti umrla v prometni nesreči in se zato nista vrnila ponjo. A grenko spoznanje nato prav hitro prežene Oliverjeva posvojitev male Annie, skupaj z njegovo pomočnico Grace pa na koncu postanejo srečna družina.

In kako se je v zahtevno vlogo male Annie vživela Lena Oberwalder Zupanc:

“Sošolci in sošolke mi privoščijo, ker vedo, da rada pojem in nastopam.”

Predstave

Čepav se Muzikal Annine odvija več kot osemdeset let nazaj pa prikazuje velike razlike med socialnimi razredi, zato ga brez težav lahko preslikamo v sodobni čas in današnje razmere pri nas in po svetu. Gledalce prevzame s svojim optimizmom, ki govori, da je mogoče s srčnostjo odpreti vsaka vrata in doseči tudi težko dosegljive cilje.

In če tudi vam manjka kanček optimizma in imate radi igro, petje in ples – se na predstavo v Kulturni dom Radomlje lahko odpravite še ta vikend, 26. in 27. novembra, nove ponovitve pa bodo na sporedu v začetku naslednjega leta.


Kulturomat

675 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Muzikal Annie

26.11.2016

Muzikal Annie se je v teh dneh vrnil na slovenske odrske deske. Kot neomajen simbol optimizma, ki vseskozi opominja s pesmijo, da bo Jutri vse bolje, še danes velja za enega najbolj priljubljenih družinskih muziklov. To soboto deset čez deseto boste v oddaji Kulturomat spoznali ekipo muzikla iz KD Ihan in KD Radomlje, izvedeli, kakšne so bile vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge in kaj jim je povzročalo največ preglavic. Ne preslišite!

Annie v Radomljah

Kulturni društvi Ihan in Radomlje sta po uspešni uprizoritvi muzikala Moje pesmi, moje sanje zopet združili moči in pripravili družinski muzikal Annie.

Muzikal Annie je amaterska produkcija, ki se izvaja po dogovoru z Music Theatre International, napisana po stripu »Little Orphan Annie« pisatelja Harolda Graya. Režiser Nejc Lisjak je v predstavi združil 70 nastopajočih, med njimi 14 otrok, 32 glasbenikov, pomembno vlogo pa ima tudi kuža.

“Igra, petje, ples – vse mora biti usklajeno.”

Velik poudarek je tokrat na koreografiji – nastopajoči so se urili pod vodstvom koreografinje Petre Vegelj, za uglašenost z Godbo Domžale, ki ji dirigira Damjan Tomažin pa je poskrbela zborovodkinja Uršula Jašovec.

Zgodba

Zgodba muzikla Annie se dogaja v letu 1933, ko je Amerika doživela zlom finančnega trga. Enajstletna deklica Annie preživlja sivi vsakdan v sirotišnici z drugimi sedmimi dekleti. Še vedno verjame, da starša nista pozabila nanjo, a je po tolikih letih naveličana čakanja, zato se odloči, da ju bo poiskala kar sama. Njen pobeg iz sirotišnice se konča klavrno, policisti jo pripeljajo nazaj, kjer je zopet prepuščena na milost in nemilost zlobni upravnici Agathi Hannigan. V sirotišnico nato vstopi Grace Farrell, osebna pomočnica najbogatejšega človeka na svetu, Oliverja Warbucksa, z željo, da eno izmed sirot čez praznike povabi v Oliverjev dom in s tem pripomore k boljši publiciteti bogatega Warbucksa.

Med Annie in Warbucksom se splete močna vez, zato se on odloči, da jo bo posvojil. A Annie sprva ni navdušena, saj njeno upanje, da najde svoje prave starše, ne pojenja. Oliver ji obljubi, da ji bo starša pomagal poiskati, zato razpiše nagrado 50.000 ameriških dolarjev. Na razpisano nagrado se odzove mnogo prevarantov, med njimi tudi pohlepna Agatha Hannigan, upraviteljica sirotišnice, in njen brat, Daniel Rooster Hannigan, ki je še kako dober znanec policije. Ko deklico, o kateri vesta praktično vse, skoraj odpeljeta in v žepe pobašeta ček, FBI razkrije resnico o Anniejinih starših. Ta sta že pred leti umrla v prometni nesreči in se zato nista vrnila ponjo. A grenko spoznanje nato prav hitro prežene Oliverjeva posvojitev male Annie, skupaj z njegovo pomočnico Grace pa na koncu postanejo srečna družina.

In kako se je v zahtevno vlogo male Annie vživela Lena Oberwalder Zupanc:

“Sošolci in sošolke mi privoščijo, ker vedo, da rada pojem in nastopam.”

Predstave

Čepav se Muzikal Annine odvija več kot osemdeset let nazaj pa prikazuje velike razlike med socialnimi razredi, zato ga brez težav lahko preslikamo v sodobni čas in današnje razmere pri nas in po svetu. Gledalce prevzame s svojim optimizmom, ki govori, da je mogoče s srčnostjo odpreti vsaka vrata in doseči tudi težko dosegljive cilje.

In če tudi vam manjka kanček optimizma in imate radi igro, petje in ples – se na predstavo v Kulturni dom Radomlje lahko odpravite še ta vikend, 26. in 27. novembra, nove ponovitve pa bodo na sporedu v začetku naslednjega leta.


20.02.2016

Harmonika je le orodje

V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.


20.02.2016

Harmonika je le orodje

V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.


13.02.2016

Mladi glasbeniki

Na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik se je v finale prebilo osem mladih glasbenikov, ki so igrali ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tekmovanje se odvija vsaki dve leti v okviru EBU (evropske radiodifuzne zveze), tokrat smo lahko slišali Izaka Hudnika (violončelo), Vilija Korošca (harmonika), Luka Miteva (fagot), Andreja Omejca (saksofon), Nikola Pajanovića (violina), Bilko Peršič (harfa), Doroteo Senica (flavta) in Zalo Vidic (violončelo). Svoje izkušnje s tekmovanja bodo mladi glasbeni ustvarjalci v pogovoru s Tadejo Bizilj delili v tokratni oddaji Kulturomat.


06.02.2016

Ružimo s kurenti!

Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.


30.01.2016

Kulturomat - Bobri

Ljubljana letos nosi naslov Zelena prestolnica Evrope. Številnim dogodkom v tem okviru se je med 23. januarjem in 8. februarjem pridružil tudi 8. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Na različnih delavnicah in drugih dogodkih v muzejih, galerijah in knjižnicah, na gledaliških, filmskih, plesnih in glasbenih predstavah otroci raziskujejo in razvijajo dovzetnost za varovanje lokalnega in širšega okolja, ki ga danes pestijo podnebne spremembe, omejenost virov in njihovo škodljivo prisvajanje. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.


23.01.2016

Situacija Dogville

Pri uveljavljanju na sceni se slovenski mladi umetniki po koncu študija nemalokrat srečajo z zelo zapleteno situacijo. Varnega zavetja in prostora, ki jim ga je za nemoteno ustvarjanje nudila akademija, naenkrat ni več, na trgu se morajo znajti kot samostojni ustvarjalci. Pri tem imajo s strani različnih institucij zelo malo podpore, zato so se v DUM – društvu umetnikov odločili za izpeljavo projekta, v katerem želijo mladim umetnikom z različnimi oblikami pomoči čim bolj olajšati ta prestop. Pred kratkim se je tako v Ljubljani končala razstava Situacija Dogville, na kateri so umetniki, ki sodelujejo v projektu, zainteresirani javnosti predstavili svoja dela. Več o projektu in omenjeni razstavi boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.


16.01.2016

Bralni klub Fejstbuk

"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.


16.01.2016

Bralni klub Fejstbuk

"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.


09.01.2016

Otroška opera Brundibar

Opera Brundibar je?bila?prvič?izvedena?leta?1942?v?Pragi. Velja za?edino?svetovno?uveljavljeno?opero,?uglasbeno?za?otroško?izvedbo.?Nepretrgano?jo?uprizarjajo?operni?ansambli?in?šole?po?vsem?svetu. Še posebej znana je postala zaradi?vloge,?ki?jo?je?odigrala?v?taborišču?Terezin?v?času?druge?svetovne?vojne. Ob?70. obletnici?konca?druge?svetovne?vojne?bodo?opero ponovno?uprizorili?tudi?v?Ljubljani. Lea Ogrin se je udeležila ene zadnjih vaj pred premiero.


02.01.2016

Zaplešimo tango!

Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!


26.12.2015

Ištvan Išt Huzjan

"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.


26.12.2015

Ištvan Išt Huzjan

"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.


19.12.2015

Kulturomat - Zbor Adoramus

V mesecu decembru nas glasba obkroža na vsakem koraku. Koncerti in glasbeni nastopi se vrstijo eden za drugim. Tudi v soboto, 19. decembra, bomo v Cankarjevem domu lahko spremljali gala božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile in mešanega pevskega zbora Adoramus. Na koncertu bo nastopilo več kot 200 glasbenikov, skozi glasbo pa bodo povezali svetovno znane skladatelje treh držav: Slovenije, Avstrije in Hrvaške.


05.12.2015

Miklavž/evanje

Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.


28.11.2015

Kulturomat - Knjižni sejem

Ta teden je svoja vrata odprl 31. Slovenski knjižni sejem. Na njem so pripravili pisano prodajno razstavo novih knjig in številne spremljajoče kulturne prireditve v vseh treh preddverjih Cankarjevega doma. Poleg predstavitev različnih založb obiskovalci lahko sodelujejo na pisateljskem odru ali v debatni kavarni, prisluhnejo predavanjem v založniški akademiji, poskrbeli pa so tudi za otroke in mladostnike, saj so v času knjižnega sejma na odru zaživele številne knjižne, gledališke in glasbene predstave. Med knjižne police je zavila tudi Tadeja Bizilj.


21.11.2015

50. obletnica pravljic Lahko noč, otroci!

Ta teden je ob 50. obletnici oddaje Lahko noč, otroci! izšla posebna zgoščenka, na kateri boste našli sedem pravljic Primoža Suhodolčana. Njegove pravljice niso klasične pravljice, ne dogajajo se za devetimi gorami, ampak za vogalom vaše hiše. Na zgoščenki pa boste našli pravljice: Lonček kuhaj, Listko rekorder, Mali čarovnik, Kaj v sebi nosi prašiček, Zakaj se je medved naučil brati, Željomat in Čokoladni vulkan. V oddajI Kulturomat je Lea Ogrin poizvedovala kako nastanejo radijske pravljice.


07.11.2015

Umetniške gimnazije

Kaj imajo skupnega: 1. Gimnazija v Celju, Gimnazije: Celje – Center, Koper, Nova Gorica, Velenje, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Maribor? Na vseh potekajo programi umetniške gimnazije, ki dijakom z različnimi talenti in zanimanji ponujajo strokovne predmete iz umetniških področij. Na vseh teh šolah imajo torej razpisano eno ali dve umetniški smeri: likovno, dramsko-gledališko, glasbeno, baletno ali plesno. Špela Šebenik se je odpravila na Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana in na Gimnazijo Koper ter pred mikrofon povabila tamkajšnje dijake: Laro Mlakar, Ano Ule in Klemna Kovačiča iz ljubljanske šole ter Stello Kralj in Nino Vrabec iz Kopra.


31.10.2015

Kulturomat - Čarovništvo

Čarovništvo je tema, ki je mladim poznana predvsem zaradi pravljic in številnih literarnih del in filmov. V tokratni oddaji Kulturomat bodo razmišljali o tradicionalnih mitih o čarovnicah, ki sežejo že v začetek konstruiranja družb in so se prenašali z ustnim izročilom in legendami. Kdo so bile čarovnice, zakaj so jih tako imenovali, kakšni so bili njihovi shodi, kje so se skrivale slovenske čarovnice in v katerih literarnih delih jih najdemo – o vsem tem v naslednjih minutah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.


24.10.2015

Prazniki, počitnice

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


17.10.2015

Zakaj nekateri športniki obiskujejo vaje baleta?

V oddaji Kulturomat bomo v soboto, ko na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka olimpijski festival, povezali umetnost in šport. Da med njima ni ostre meje, govori že enostavno dejstvo, da za vse dejavnosti potrebujemo zdravo in krepko telo. Pa tudi, kam bi uvrstili ples? To dilemo bomo pustili ob strani in se raje vprašali, kako ukvarjanje z baletom ali s sorodnimi zvrstmi pomaga športnikom na njihovi športni poti? O baletu in plesu v povezavi z drugimi športi bo govorila Špela Šebenik, ki je pred mikrofon povabila tudi 10-letno Ulo, ki po pouku najde čas tako za balet kot za atletiko, trenerja atletike Gregorja Grada in nekdanjo vrhunsko športnico Brigito Bukovec.


Stran 14 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov