Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu. »Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.« Makove zveri Polje makovih cvetov v vetru, v vetru in v tebi. Skupaj ustvarjata zračne valove, ki jih pritalno pošiljata skozi. Stebla sinhrono klonijo in se klanjajo agresivni osvežitvi na sicer zbiti, prežgani zemlji zapuščene domačije. Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe - takšne, kot si jih narava želi. Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše, prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena: potlačena, posekana, izsušena, zagrajena. Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako, da ji moči nihče ne zmore vzeti. Človeku pristrižeš peruti in se šibkejši pobere, naravi odvzameš hektare, pa ostane - najmočnejša. Zaradi valovanja površja se zdi, da se pod rastlinjem podijo divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci. Jaz vem, da je tako, ker ena teh majhnih skrivnosti med makom sem jaz. Prostočasne aktivnosti In surovost njegovih korakov, ki mi doni v glavi, dokler ne zaprem okna. Občutim ga kot neprijetnost, ki je podobna občutku bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja. Boleča nezmožnost upravljanja s solzami in priznanje brezizhodnosti. Zvije me, kot da sem v kamen ujeta z Laokoontovo skupino. V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom, saj so moja ramena naenkrat preširoka, da bi lahko bila med materjo in očetom na starem družinskem portretu. Vse pred zdaj se poruši samo zaradi postavljenega rekorda - petih zaporednih noči za skupno deset ur spanca. In če bi uspelo bolje, bi želela še bolje; še bolje, še bolje. A če bo najbolje, takrat mi ne bo več mar. Teptati osebnost, se čimbolj zmanjšati - to sta aktivnosti, ki ju počnem v prostem času.

»Prek poezije osrečujem sebe in to, da lahko s poezijo povem, kaj čutim, je največja sreča, ki jo lahko dosežem in delim.«

Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu.

»Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.«

Makove zveri

Polje makovih cvetov v vetru,
v vetru in v tebi.
Skupaj ustvarjata zračne valove,
ki jih pritalno pošiljata skozi.
Stebla sinhrono klonijo
in se klanjajo agresivni osvežitvi
na sicer zbiti, prežgani
zemlji zapuščene domačije.

Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe ‒
takšne, kot si jih narava želi.
Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše,
prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena:
potlačena, posekana, izsušena, zagrajena.
Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako,
da ji moči nihče ne zmore vzeti.
Človeku pristrižeš peruti
in se šibkejši pobere,
naravi odvzameš hektare,
pa ostane - najmočnejša.

Zaradi valovanja površja se zdi,
da se pod rastlinjem podijo
divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci.
Jaz vem, da je tako,
ker ena teh majhnih
skrivnosti med makom sem jaz.

Prostočasne aktivnosti

In surovost njegovih korakov,
ki mi doni v glavi,
dokler ne zaprem okna.
Občutim ga kot neprijetnost,
ki je podobna občutku
bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja.
Boleča nezmožnost upravljanja s solzami
in priznanje brezizhodnosti.

Zvije me, kot da sem v kamen ujeta
z Laokoontovo skupino.
V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom,
saj so moja ramena naenkrat preširoka,
da bi lahko bila med materjo in očetom
na starem družinskem portretu.

Vse pred zdaj se poruši
samo zaradi postavljenega rekorda -
petih zaporednih noči
za skupno deset ur spanca.
In če bi uspelo bolje,
bi želela še bolje;
še bolje, še bolje.
A če bo najbolje,
takrat mi ne bo več mar.

Teptati osebnost,
se čimbolj zmanjšati -
to sta aktivnosti,
ki ju počnem v prostem času.