Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alja Pušič – mlada pesnica, ki s pisanjem poezije odkriva nov svet

20.11.2021

Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu. »Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.« Makove zveri Polje makovih cvetov v vetru, v vetru in v tebi. Skupaj ustvarjata zračne valove, ki jih pritalno pošiljata skozi. Stebla sinhrono klonijo in se klanjajo agresivni osvežitvi na sicer zbiti, prežgani zemlji zapuščene domačije. Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe - takšne, kot si jih narava želi. Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše, prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena: potlačena, posekana, izsušena, zagrajena. Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako, da ji moči nihče ne zmore vzeti. Človeku pristrižeš peruti in se šibkejši pobere, naravi odvzameš hektare, pa ostane - najmočnejša. Zaradi valovanja površja se zdi, da se pod rastlinjem podijo divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci. Jaz vem, da je tako, ker ena teh majhnih skrivnosti med makom sem jaz. Prostočasne aktivnosti In surovost njegovih korakov, ki mi doni v glavi, dokler ne zaprem okna. Občutim ga kot neprijetnost, ki je podobna občutku bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja. Boleča nezmožnost upravljanja s solzami in priznanje brezizhodnosti. Zvije me, kot da sem v kamen ujeta z Laokoontovo skupino. V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom, saj so moja ramena naenkrat preširoka, da bi lahko bila med materjo in očetom na starem družinskem portretu. Vse pred zdaj se poruši samo zaradi postavljenega rekorda - petih zaporednih noči za skupno deset ur spanca. In če bi uspelo bolje, bi želela še bolje; še bolje, še bolje. A če bo najbolje, takrat mi ne bo več mar. Teptati osebnost, se čimbolj zmanjšati - to sta aktivnosti, ki ju počnem v prostem času.

»Prek poezije osrečujem sebe in to, da lahko s poezijo povem, kaj čutim, je največja sreča, ki jo lahko dosežem in delim.«

Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu.

»Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.«

Makove zveri

Polje makovih cvetov v vetru,
v vetru in v tebi.
Skupaj ustvarjata zračne valove,
ki jih pritalno pošiljata skozi.
Stebla sinhrono klonijo
in se klanjajo agresivni osvežitvi
na sicer zbiti, prežgani
zemlji zapuščene domačije.

Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe ‒
takšne, kot si jih narava želi.
Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše,
prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena:
potlačena, posekana, izsušena, zagrajena.
Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako,
da ji moči nihče ne zmore vzeti.
Človeku pristrižeš peruti
in se šibkejši pobere,
naravi odvzameš hektare,
pa ostane - najmočnejša.

Zaradi valovanja površja se zdi,
da se pod rastlinjem podijo
divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci.
Jaz vem, da je tako,
ker ena teh majhnih
skrivnosti med makom sem jaz.

Prostočasne aktivnosti

In surovost njegovih korakov,
ki mi doni v glavi,
dokler ne zaprem okna.
Občutim ga kot neprijetnost,
ki je podobna občutku
bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja.
Boleča nezmožnost upravljanja s solzami
in priznanje brezizhodnosti.

Zvije me, kot da sem v kamen ujeta
z Laokoontovo skupino.
V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom,
saj so moja ramena naenkrat preširoka,
da bi lahko bila med materjo in očetom
na starem družinskem portretu.

Vse pred zdaj se poruši
samo zaradi postavljenega rekorda -
petih zaporednih noči
za skupno deset ur spanca.
In če bi uspelo bolje,
bi želela še bolje;
še bolje, še bolje.
A če bo najbolje,
takrat mi ne bo več mar.

Teptati osebnost,
se čimbolj zmanjšati -
to sta aktivnosti,
ki ju počnem v prostem času.


Kulturomat

675 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Alja Pušič – mlada pesnica, ki s pisanjem poezije odkriva nov svet

20.11.2021

Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu. »Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.« Makove zveri Polje makovih cvetov v vetru, v vetru in v tebi. Skupaj ustvarjata zračne valove, ki jih pritalno pošiljata skozi. Stebla sinhrono klonijo in se klanjajo agresivni osvežitvi na sicer zbiti, prežgani zemlji zapuščene domačije. Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe - takšne, kot si jih narava želi. Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše, prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena: potlačena, posekana, izsušena, zagrajena. Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako, da ji moči nihče ne zmore vzeti. Človeku pristrižeš peruti in se šibkejši pobere, naravi odvzameš hektare, pa ostane - najmočnejša. Zaradi valovanja površja se zdi, da se pod rastlinjem podijo divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci. Jaz vem, da je tako, ker ena teh majhnih skrivnosti med makom sem jaz. Prostočasne aktivnosti In surovost njegovih korakov, ki mi doni v glavi, dokler ne zaprem okna. Občutim ga kot neprijetnost, ki je podobna občutku bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja. Boleča nezmožnost upravljanja s solzami in priznanje brezizhodnosti. Zvije me, kot da sem v kamen ujeta z Laokoontovo skupino. V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom, saj so moja ramena naenkrat preširoka, da bi lahko bila med materjo in očetom na starem družinskem portretu. Vse pred zdaj se poruši samo zaradi postavljenega rekorda - petih zaporednih noči za skupno deset ur spanca. In če bi uspelo bolje, bi želela še bolje; še bolje, še bolje. A če bo najbolje, takrat mi ne bo več mar. Teptati osebnost, se čimbolj zmanjšati - to sta aktivnosti, ki ju počnem v prostem času.

»Prek poezije osrečujem sebe in to, da lahko s poezijo povem, kaj čutim, je največja sreča, ki jo lahko dosežem in delim.«

Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu.

»Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.«

Makove zveri

Polje makovih cvetov v vetru,
v vetru in v tebi.
Skupaj ustvarjata zračne valove,
ki jih pritalno pošiljata skozi.
Stebla sinhrono klonijo
in se klanjajo agresivni osvežitvi
na sicer zbiti, prežgani
zemlji zapuščene domačije.

Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe ‒
takšne, kot si jih narava želi.
Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše,
prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena:
potlačena, posekana, izsušena, zagrajena.
Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako,
da ji moči nihče ne zmore vzeti.
Človeku pristrižeš peruti
in se šibkejši pobere,
naravi odvzameš hektare,
pa ostane - najmočnejša.

Zaradi valovanja površja se zdi,
da se pod rastlinjem podijo
divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci.
Jaz vem, da je tako,
ker ena teh majhnih
skrivnosti med makom sem jaz.

Prostočasne aktivnosti

In surovost njegovih korakov,
ki mi doni v glavi,
dokler ne zaprem okna.
Občutim ga kot neprijetnost,
ki je podobna občutku
bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja.
Boleča nezmožnost upravljanja s solzami
in priznanje brezizhodnosti.

Zvije me, kot da sem v kamen ujeta
z Laokoontovo skupino.
V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom,
saj so moja ramena naenkrat preširoka,
da bi lahko bila med materjo in očetom
na starem družinskem portretu.

Vse pred zdaj se poruši
samo zaradi postavljenega rekorda -
petih zaporednih noči
za skupno deset ur spanca.
In če bi uspelo bolje,
bi želela še bolje;
še bolje, še bolje.
A če bo najbolje,
takrat mi ne bo več mar.

Teptati osebnost,
se čimbolj zmanjšati -
to sta aktivnosti,
ki ju počnem v prostem času.


14.10.2017

Mladi upi slovenskega filma

Sončna dvorana Izole je bila naš tokratni gostitelj na že 53. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Pričakujte ustvarjalne poglede, zgodbe in izkušnje mladih upov slovenskega filma v tokratnem Kulturomatu! Avtorica oddaje je Liana Buršič


08.10.2017

Igra Ayo

Spoznajte najbolj priljubljeno nigerijsko igro Ayo ali Ayoayo.


30.09.2017

Plesna skupina II. osnovne šole Celje

Mladi svojo ustvarjalnost in energijo usmerjajo na številna umetniška področja. Med njimi sta tudi ples in petje, ki ju že kar nekaj let uspešno gojijo na II. osnovni šoli Celje. Plesno-gledališka skupina te šole, ki jo letos obiskujejo le dekleta, vsako leto pripravi nekaj nastopov, sodelujejo s pevskim zborom na šoli, pa tudi z dijaki Gimnazije Celje - Center.


23.09.2017

Rastem s knjigo

Predstavitev knjig Planet, ki ne raste in Zvezde vabijo.


16.09.2017

Življenje kot v filmu

Smo v tednu, ko Slovenija diha s košarko, zaradi Festivala slovenskega filma pa tudi s filmom. S filmom, ki je priložnost za igro in raziskovanje pa tudi čas, ko lahko v zatemnjeni dvorani pobegnemo vse prevečkrat noremu vrvežu vsakdana. Zato v tokratnem Kulturomatu odkrivamo filmske novosti in poučne ter ustvarjalne spremljevalne dogodke za mladostnike na repertoarju Kinodovora. Avtorica oddaje je Liana Buršič


09.09.2017

Kr bis band

Del svojega poletja so namenili glasbi, v zadnjih dneh počitnic trdo poprijeli za glasbila, avlo Mestne občine Kranj spremenili v glasbeno-vadbeni prostor, pred tem pregledali kar nekaj filmov in pripravili celovečerni koncert filmske glasbe. Mladi glasbeniki iz Kranja in okolice, ki so se lani združili pod imenom Kr’ Bis Band, se vračajo – drugi vikend v septembru so v Cerkljah na Gorenjskem predstavili svoj novi glasbeni projekt Vrnitev odpisanih: Čudoviti šum. Ulovili smo jih na vaji pred koncertoma.


29.08.2017

Mala šola arhitekture

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


26.08.2017

Brat in sestra, ki ubirata prave strune

V tokratnem Kulturomatu gostimo mlada glasbenika, brata in sestro, Gašperja in Mašo Fatur, ki navdihujoče ubirata vsak svoj strunski instrument. Izvedeli boste tudi kako sta povezana s slavnim duom 2 Cellos in znamenito popevko Ne čakaj na maj! Z Mašo in Gašperjem se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič


19.08.2017

Kulturomat - Harfistka Bilka Peršič

Bilka Peršič je mlada primorska glasbenica, ki obiskuje Umetniško gimnazijo Koper in igra na harfo. V vseh letih svojega glasbenega izobraževanja si je pridobila veliko izkušenj s tekmovanji, snemanji ter številnimi seminarji pri svetovno uspešnih harfistkah kot so Patrizia Tassini, Jana Bouskova, Marie Pierre Langlamet, Karen Vaughan idr. Udeležila se je že regijskega in državnega tekmovanja TEMSIG, kjer je dosegla dve zlati plaketi in drugo nagrado, ter mednarodnega tekmovanja Svirel, na katerem je prav tako dobila zlato plaketo. Dosegla je srebrno plaketo na Mednarodnem tekmovanju DHS in pa zlato na mednarodnem tekmovanju Svirel. Nastopala je tudi z Obalnim Komornim orkestrom pod taktirko umetniškega vodje Greblo Patrika. Višek njene dosedanje glasbene kariere je nastop na Izboru za tekmovanje Evrovizijski Mladi Glasbeniki 2016. V finalu se je predstavila tudi kot solistka in igrala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil priznani dirigent En Shao. Zakaj je harfa zanjo najlepši inštrument in kako je z vadbo v poletnih dneh, ko živiš čisto ob morju pa tudi o tem, kako pričakuje zadnji letnik srednje šole in kakšni so njeni nadaljnji načrti, bo Bilka Peršič povedala več v tokratni oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


12.08.2017

Na snemanju mladinskega filma

Obiskali smo ekipo mladih nadebudnih filmskih ustvarjalcev, ki bodo avgust preživeli delovno – pred in za kamerami oz. točneje, fotoaparatom. Svoj film, ki zaenkrat še nima naslova, namreč snemajo z dobrim sponzorskim fotoaparatom, tudi sicer pa so se, čeprav gre za njihov prvi večji projekt, snemanja lotili resno. In tudi tema njihovega filma je resna – medvrstniško nasilje. Kako poteka snemanje filma, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.


05.08.2017

Kulturomat - Dorotea Senica

Dorotea Senica je začela igrati prečno flavto z osmimi leti na Konservatoriju Maribor pri profesorici Valeriji Kamplet, pri kateri je tudi maturirala. S 15. leti je opravila sprejemni izpit na redni študij koncertne smeri flavta na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je zdaj študentka 8. semestra v razredu univ. prof. Michaela Martina Koflerja. Na Konservatoriju Maribor je bila vsako leto 1. flavtistka  simfoničnega in pihalnega orkestra, letos pa 1. flavtistka simfoničnega orkestra Univerze Mozarteum. Dorotea je prejemnica Zoisove štipendije ter Gallusova varovanka. V mesecu maju se je udeležila večetapnega mednarodnega tekmovanja flavtistov do 32 let na Japonskem, pred kratkim je nastopila pri nas na Festivalu Lent, o svojih nastopih in glasbenih dosežkih pa bo še več povedala v oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


29.07.2017

Kulturomat Lan Podletnik Ašič

Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Letos je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.


29.07.2017

Multiinstrumentalist Lan Podletnik Ašič

Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Junija je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v naslednjih minutah v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.


22.07.2017

Pianist Jure Goručan - glasba je njegov materni jezik

Slovenija ima številne glasbene talente, tudi takšne, ki jih ne poznamo dovolj. Med njimi je vsekakor mladi pianist Jure Goručan. Glasba je njegov materni jezik in črno bele tipke so ga prevzele do te mere, da se je že pri 14ih odpravil v Koln na Akademijo za glasbo. Na pragu mednarodne kariere in po izidu njegove prve zgoščenke klasične glasbe, se bomo s tem osebnostno in glasbeno karizmatičnim mladim pianistom pogovarjali v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič


08.07.2017

Mlada ilustratorka Hana Černivec

V tokratnem Kulturomatu bomo imeli priložnost spoznati Hano Černivec, dijakinjo umetniške gimnazije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki s svojim risanjem in pisanjem že od malih nog sodeluje na različnih natečajih, tekmovanjih in projektih. Nazadnje je navdušila s svojimi ilustracijami za pesem Andreja Rozmana Roze.


01.07.2017

Mojster Plečnik za otroke

V letu, ki je posvečeno mojstru arhitekture Jožetu Plečniku so v njegovi hiši v ljubljanskem Trnovem pripravili posebna vodstva prilagojena družinam in otrokom do 12. leta starosti. Veste kateri je bil mojstrov najljubši napitek? Njegov najboljši prijatelj? Poznate zanimivosti, ki jih skrivata vrt in hiša? Če ne, prisluhnite tokratnemu Kulturomatu, v njem gostimo tudi komaj 6 letnega Jureta, Plečnikovega ljubitelja in poznavalca ter Emo Marinčič, kustosinjo pedagoginjo, odgovorno za programe za družine v Mestnem muzeju Ljubljana in Ano Porok, kustosinjo Plečnikove zbirke. Avtorica oddaje je Liana Buršič


24.06.2017

Muzejski krog

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


17.06.2017

KULTUROMAT - Pesmi šestih

V tem tednu so dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane izdali pesniško zbirko Pesmi šestih. Pod mentorstvom profesorice slovenščine Katarine Torkar Papež so Aljoša Lovrić Krapež, Liu Zakrajšek, Max Rakušček, Nastja Uršula Virk, Neža Karo in Patrik Hlebanja zbrali svoje najboljše pesmi, ki so nastale pod njihovim avtorskim peresom. Koliko časa že pišejo pesmi, kako se najdejo v njih in koga radi prebirajo sami, slišite v tokratni oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.


14.06.2017

Od genov do zvezd

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


03.06.2017

Modna revija SŠOF

Viteška dvorana ljubljanskih Križank je bila maja ponovno prizorišče modnega vrveža in mladinske ustvarjalnosti - modne revije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Publiki so se z eno kolekcijo predstavili nekateri dijaki 3. letnika ter z dvema kolekcijama 20 dijakinj in 1 dijak 4. letnika oddelka modnega oblikovanja.


Stran 10 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov