Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnike, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, ki jo razširja v prostor.
V Peterekotnem stolpu Ljubljanskega gradu je odprta razstava kiparke Dragice Čadež z naslovom Olesenele sence. Gre za prostorsko postavitev skulptur, nastalih med letoma 1998 in 2018. Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnike, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, ki jo razširja v prostor. Za material svojih kipov, razporejenih v kiparske cikluse, uporablja predvsem les, v zadnjem času tudi glino. Dragica Čadež sodi med najvidnejše slovenske umetnike in se nenehno zavzema tudi za uveljavljanje kiparstva. Pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov je bila pred dvema letoma ustanovljena Sekcija kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru in lani jeseni so prvič podelili tudi stanovske nagrade in jo za življenjsko delo podelili prav Dragici Čadež. V današnji oddaji Likovni odmevi bomo ponovili pogovor, ki ga je s kiparko takrat pripravila Maja Žel – Nolda.
758 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnike, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, ki jo razširja v prostor.
V Peterekotnem stolpu Ljubljanskega gradu je odprta razstava kiparke Dragice Čadež z naslovom Olesenele sence. Gre za prostorsko postavitev skulptur, nastalih med letoma 1998 in 2018. Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnike, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, ki jo razširja v prostor. Za material svojih kipov, razporejenih v kiparske cikluse, uporablja predvsem les, v zadnjem času tudi glino. Dragica Čadež sodi med najvidnejše slovenske umetnike in se nenehno zavzema tudi za uveljavljanje kiparstva. Pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov je bila pred dvema letoma ustanovljena Sekcija kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru in lani jeseni so prvič podelili tudi stanovske nagrade in jo za življenjsko delo podelili prav Dragici Čadež. V današnji oddaji Likovni odmevi bomo ponovili pogovor, ki ga je s kiparko takrat pripravila Maja Žel – Nolda.
Pogovor o retrospektivi Marija Preglja ob 50. obletnici smrti s kustosinjo Martino Vouk
4. maja bi Keith Haring (1958 – 1990), ki so mu v dunajski Albertini posvetili veliko razstavo, praznoval šestdeseti rojstni dan. V oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, se bomo sprehodili skozi to razstavo, hkrati pa predstavili tega ameriškega umetnika, ki danes zaradi razširjenosti slikovnih sporočil v komunikaciji med ljudmi vse bolj pridobiva na zanimivosti. Vir foto: wiki
Pogovor z Milenkom Matanovićem ob pregledni razstavi 5o letnega umetniškega delovanja
Pogovor z Miho in Žigo Artnakom, članoma skupine Zek crew o razstavi v Ravnikar gallery space na Prešernovi v Ljubljani
Pogovor z Jusufom Hadžifejzovičem in kustosinjo Majo Antončič o razsatvi Prodajalna praznin v Celju
Pogovor o razstavi Skozi njene oči v UGM s kuratorko Marino Paulenko in fotografom Matejem Sitarjem
Pogovor o razstavi Ivan Meštrović - telesnost in erotika v kiparstvu
Pogovor Neve Zajc s sogovorniki o razstavi lansko leto najdenih risb Zorana Mušiča v tržaški Revoltelli
Pogovor z dr Alenko Simončič, avtorico razstave Podobe prestiža - antične zgodbe v steklu po gemah iz zbirke kneza Stanislawa Poniatowskega v Narodni galeriji.
Pogovor z dr Robertom Simoniškom, kustosom razstave Narava v nebo, človek vase - Mojstrovine iz zbirke Koroškega muzeja moderne umetnosti v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
Pogovor s kustosinjo Martino Vouk ob retrospektivi del Marija Preglja v Moderni galeriji
Neveljaven email naslov