Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1928 - 2019
Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo izgubili izjemni umetnici, samosvoji grafičarki, Zdenko Golob in Tinco Stegovec. Poklonili se jima bomo tudi v oddaji Likovni odmevi s ponovno objavo pogovorov, ki so nastali ob njunih retrospektivah v Mednarodnem grafičnem Likovnem centru. Nocojšnjo oddajo posvečamo Zdenki Golob, slikarki, ilustratorki, grafičarki in pedagoginji. Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, po meščanski in trgovski šoli se je zaposlila kot tekstilna delavka, pozneje pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954 in nato sprejela različne službe, le da je lahko ustvarjala neodvisno, iskreno in svobodno, kot je večkrat sama poudarila. Leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Ob njeni 85- letnici so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili veliko pregledno razstavo, na kateri je bil na ogled njen grafični opus, akvareli, risbe in slike. Tako so se poklonili umetnici, katere opus do tedaj ni doživel večjih javnih predstavitev, ker je tudi sama dajala prednost ustvarjanju pred publiciteto. Ustanovi je takrat tudi donirala 105 del na papirju. Umetniški opus Zdenke Golob je neznačilen, njen motivni svet ni obsežen, zato pa je vsak motiv obdelala do skrajnih interpretativnih možnosti in v več različicah. Za njeno umetniško ustvarjanje je od vsega začetka značilna vzporednost abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik ter premišljena atmosferska uporaba barve. Zdenka Golob je tudi veliko ilustrirala, bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Po letu 1969 se je povsem posvetila grafiki in v tehnikah globokega tiska so nastala njena najboljša dela, večinoma v ciklusih. Njeni umetnosti so večkrat očitali hermetičnost, sama pa je dejala, da motivna raznolikost in atraktivnost nista potrebni, saj je bistven pretehtan odziv na probleme časa in prostora. Zdenka Golob je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da poslušate pogovor, ki ga je z Zdenko Golob pripravila ob njeni retrospektivi Vida Curk.
758 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
1928 - 2019
Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo izgubili izjemni umetnici, samosvoji grafičarki, Zdenko Golob in Tinco Stegovec. Poklonili se jima bomo tudi v oddaji Likovni odmevi s ponovno objavo pogovorov, ki so nastali ob njunih retrospektivah v Mednarodnem grafičnem Likovnem centru. Nocojšnjo oddajo posvečamo Zdenki Golob, slikarki, ilustratorki, grafičarki in pedagoginji. Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, po meščanski in trgovski šoli se je zaposlila kot tekstilna delavka, pozneje pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954 in nato sprejela različne službe, le da je lahko ustvarjala neodvisno, iskreno in svobodno, kot je večkrat sama poudarila. Leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Ob njeni 85- letnici so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili veliko pregledno razstavo, na kateri je bil na ogled njen grafični opus, akvareli, risbe in slike. Tako so se poklonili umetnici, katere opus do tedaj ni doživel večjih javnih predstavitev, ker je tudi sama dajala prednost ustvarjanju pred publiciteto. Ustanovi je takrat tudi donirala 105 del na papirju. Umetniški opus Zdenke Golob je neznačilen, njen motivni svet ni obsežen, zato pa je vsak motiv obdelala do skrajnih interpretativnih možnosti in v več različicah. Za njeno umetniško ustvarjanje je od vsega začetka značilna vzporednost abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik ter premišljena atmosferska uporaba barve. Zdenka Golob je tudi veliko ilustrirala, bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Po letu 1969 se je povsem posvetila grafiki in v tehnikah globokega tiska so nastala njena najboljša dela, večinoma v ciklusih. Njeni umetnosti so večkrat očitali hermetičnost, sama pa je dejala, da motivna raznolikost in atraktivnost nista potrebni, saj je bistven pretehtan odziv na probleme časa in prostora. Zdenka Golob je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da poslušate pogovor, ki ga je z Zdenko Golob pripravila ob njeni retrospektivi Vida Curk.
Pogovor z umetnikom Karlom Zelenkom ob pregledni in spremljevalni razstavi v Ljubljani
Pogovor s kustosinjo Galerije murska Sobota Irmo Brodnjak o bienalni razstavi Naključja IV.
V oddaji Likovni odmevi smo se z dr. Niko Grabar pogovarjali o nastanku in vlogi javnih prostorov kot tistih prostorov, ki omogočajo družbenost. Na vprašanja kako si želimo biti in delovati skupaj v urbanem prostoru, je odgovarjala Petri Tanko.
Pogovor Maje Žvokelj s kustosom razstave Mušič Pregelj Stupica (ne) dopustnost neke primerjave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Pogovor z muzejskim svetnikom Ferdinandom Šerbeljem o razstavi Figura in ornament - baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog v Narodni galeriji v Ljubljani.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom ob 40. obletnici galerije in razstavi Prostori spreminjanj 1976 - 2016
Razstava Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog je ad hoc akcija, na katero se je odzvala domala vsa slovenska javnost, ki deluje na področju vizualnih umetnosti. Dogajanje zadnjih dni, povezano z napovedano rušitvijo objektov na območju opuščene tovarne Rog, ki ga je zanetila situacija v zgodnjem ponedeljkovem jutru, je spodbudilo slovenske likovne in vizualne umetnike vseh generacij k skupnemu nastopu. Razstava je po eni strani heterogen prikaz tega trenutka na domači likovno-vizualni pokrajini in uspešen primer demokratizacije postopka njenega nastanka, po drugi strani je to razstava podpore delovanju Avtonomne tovarne Rog, ki jo na tak način izraža okoli 100 umetnikov. Med njimi Jože Barši, Tobias Putrih, Zora Stančič, kolektiv IRWIN, Marjan Gumilar, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, če naštejemo le nekatere najbolj uveljavljene in z nagradami Prešernovega sklada, Župančičevimi in drugimi priznanji, v Sloveniji in tujini, nagrajene umetnike. V oddaji, ki jo je pripravila Petra Tanko, z izjavami, po vrstnem redu, sodelujejo: Izidor Barši, Tilen Mihelič Kurent, Arjan Pregl, Viktor Bernik, Nina Pivk, Roman Uranjek, Žiga Kariž in Adela Železnik.
Pogovor z Rajko Bračun Sovo o digitalni znanstveni monografiji Umetnina - ljubezen na prvi pogled.
Mariborski slikar Oto Rimele, redni profesor za slikarstvo in risbo na mariborski univerzi je doslej pripravil več kot 45 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih predstavitvah, bil pa je tudi član ter soustanovitelj rockerske skupine Lačni Franz in član skupine Laibach. Glasba in likovna umetnost se v njegovem opusu tesno prepletata, kar je opaziti tudi na njegovi najnovejši razstavi v galeriji Kresija z naslovom 300 sekund. Kompozicija za pet podob, štiri skladbe in tišino. S slikarjem se je pogovarjala Ana Rozman.
Pogovor s Tinco Stegovec, nastala leta 2011 ob veliki pregledni razstavi v MGLC v Ljubljani
Pogovor s kustosom dr Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani
Predstavitev razstave Petra Abrama ob njegovi 60. letnici in 35-letnici ustvarjanja v Mestni galeriji Nova Gorica.
Poogovor z mag. Laro Štrumej o razstavi Urejeno po številkah - podobe arhitekture iz zbirke diapozitivov Izidorja Cankarja.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjo Alenko Borin o pregledni razstavi fotografa in grafičnega oblikovalca Ivana Dvoršaka v Moderni galeriji v Ljubljani.
Na zadnjem beneškem bienalu je Slovenijo zastopal umetnik Jaša, njegov projekt z naslovom Zapisi/ 1. vnos pa je v novi preobleki v določenem segmentu nadaljevanje oziroma zaključek beneškega projekta z naslovom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja. Pogovor je z direktorico Umetnostne galerije Maribor Bredo Kolar Sluga, kustosom Michelejem Drasckom in umetnikom Jašo pripravila Aleksandra Saška Gruden.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom in umetnikom Živkom Marušičem ob njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji2 v Ljubljani
Neveljaven email naslov