Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1928 - 2019
Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo izgubili izjemni umetnici, samosvoji grafičarki, Zdenko Golob in Tinco Stegovec. Poklonili se jima bomo tudi v oddaji Likovni odmevi s ponovno objavo pogovorov, ki so nastali ob njunih retrospektivah v Mednarodnem grafičnem Likovnem centru. Nocojšnjo oddajo posvečamo Zdenki Golob, slikarki, ilustratorki, grafičarki in pedagoginji. Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, po meščanski in trgovski šoli se je zaposlila kot tekstilna delavka, pozneje pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954 in nato sprejela različne službe, le da je lahko ustvarjala neodvisno, iskreno in svobodno, kot je večkrat sama poudarila. Leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Ob njeni 85- letnici so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili veliko pregledno razstavo, na kateri je bil na ogled njen grafični opus, akvareli, risbe in slike. Tako so se poklonili umetnici, katere opus do tedaj ni doživel večjih javnih predstavitev, ker je tudi sama dajala prednost ustvarjanju pred publiciteto. Ustanovi je takrat tudi donirala 105 del na papirju. Umetniški opus Zdenke Golob je neznačilen, njen motivni svet ni obsežen, zato pa je vsak motiv obdelala do skrajnih interpretativnih možnosti in v več različicah. Za njeno umetniško ustvarjanje je od vsega začetka značilna vzporednost abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik ter premišljena atmosferska uporaba barve. Zdenka Golob je tudi veliko ilustrirala, bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Po letu 1969 se je povsem posvetila grafiki in v tehnikah globokega tiska so nastala njena najboljša dela, večinoma v ciklusih. Njeni umetnosti so večkrat očitali hermetičnost, sama pa je dejala, da motivna raznolikost in atraktivnost nista potrebni, saj je bistven pretehtan odziv na probleme časa in prostora. Zdenka Golob je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da poslušate pogovor, ki ga je z Zdenko Golob pripravila ob njeni retrospektivi Vida Curk.
758 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
1928 - 2019
Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo izgubili izjemni umetnici, samosvoji grafičarki, Zdenko Golob in Tinco Stegovec. Poklonili se jima bomo tudi v oddaji Likovni odmevi s ponovno objavo pogovorov, ki so nastali ob njunih retrospektivah v Mednarodnem grafičnem Likovnem centru. Nocojšnjo oddajo posvečamo Zdenki Golob, slikarki, ilustratorki, grafičarki in pedagoginji. Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, po meščanski in trgovski šoli se je zaposlila kot tekstilna delavka, pozneje pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954 in nato sprejela različne službe, le da je lahko ustvarjala neodvisno, iskreno in svobodno, kot je večkrat sama poudarila. Leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Ob njeni 85- letnici so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili veliko pregledno razstavo, na kateri je bil na ogled njen grafični opus, akvareli, risbe in slike. Tako so se poklonili umetnici, katere opus do tedaj ni doživel večjih javnih predstavitev, ker je tudi sama dajala prednost ustvarjanju pred publiciteto. Ustanovi je takrat tudi donirala 105 del na papirju. Umetniški opus Zdenke Golob je neznačilen, njen motivni svet ni obsežen, zato pa je vsak motiv obdelala do skrajnih interpretativnih možnosti in v več različicah. Za njeno umetniško ustvarjanje je od vsega začetka značilna vzporednost abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik ter premišljena atmosferska uporaba barve. Zdenka Golob je tudi veliko ilustrirala, bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Po letu 1969 se je povsem posvetila grafiki in v tehnikah globokega tiska so nastala njena najboljša dela, večinoma v ciklusih. Njeni umetnosti so večkrat očitali hermetičnost, sama pa je dejala, da motivna raznolikost in atraktivnost nista potrebni, saj je bistven pretehtan odziv na probleme časa in prostora. Zdenka Golob je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da poslušate pogovor, ki ga je z Zdenko Golob pripravila ob njeni retrospektivi Vida Curk.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
POGOVOR S PRVIM UREDNIKOM bORKOM tEPINO IN SEDANJO UREDNICO MOJCO ZLOKARNIK
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor s kustosinjo dr Cvetko Požar o razstavi Stoletje plakata v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor s kustosinjo Andrejo Borin o pregledni razstavi fotografa in grafičnega oblikovalca Ivan Dvoršaka.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z dr Andrejem Smrekarjem ob razstavi Fotografije iz zapuščine Riharda Jakopiča
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z Mikijem Mustrom ob pregledni razstavi del v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani
Moderna galerija je skupaj z ameriško založbo MIT Press pred kratkim izdala publikacijo, ki nosi isti naslov kot pred dobrim mesecem sklenjena razstava: NSK, Od Kapitala do kapitala, Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije, le da je preveden in prilagojen, tako kot tudi publikacija, mednarodnemu tržišču in je zato v angleškem jeziku. Knjiga na uvodnih straneh povzema vizualno gradivo z razstave, obsežnih 550 strani pa prinaša teoretsko-kritične prispevke domačih in tujih avtorjev, od 80-ih let prejšnjega stoletja, do danes. Na tak način želi predstaviti širok duhovni in časovni kontekst, v katerega je umeščeno gibanje Neue Slowenische Kunst, kot smo ga imeli priložnost spoznati na razstavi. Več o knjigi v oddaji Likovni odmevi, ki jo tokrat pripravlja Petra Tanko. foto: arhiv Moderne galerije
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V Ajdovščini je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov ter Lokarjevo in Pilonovo galerijo organiziralo prvi mednarodni bienale akvarela - Castra 2015. Več o bienalu in na splošno o akvarelu v oddaji Likovni odmevi.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Izmenjalna razstava na Ljubljanskem gradu in muzeju Muscarnok v Budimpešti. Gosta Milček Komelj in Jožef Muhovič.
Neveljaven email naslov