Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje, telo, ki mu manjka kakšen del, popačeni izrazi ali pa fantastični avtoportret kot košara z vrtnicami, vrtne škarje ali kamera. Vse to je Maria Lassnig, mednarodno priznana avstrijska umetnica, ki je telo razumela kot najresničnejšo realnost. Znana je prav po psihološko ekspresivnih avtoportretih ter slikah z živahnim pastelnim koloritom. V Cankarjevem domu v Ljubljani so na njeni prvi samostojni predstavitvi pri nas sicer v ospredju risbe, a tudi te izkazujejo, da sta bila v ospredju njenega zanimanja predvsem telo in avtoportret. Čeprav je leta 2014 umrla umetnica za svoj življenjski opus v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa med drugim hranijo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, je postala uveljavljena šele pozneje v življenju, pravi Peter Pakesch iz fundacije Marie Lassnig, ki je ob Katarini Hergouth kustos razstave. V pogovoru je poudaril še, da se mu Maria Lassnig zdi čedalje bolj aktualna, kako njeno ustvarjalnost preliti na filmsko platno, pa je povedala Anja Salomonowitz, režiserka filma Spati s tigrom.
Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
755 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje, telo, ki mu manjka kakšen del, popačeni izrazi ali pa fantastični avtoportret kot košara z vrtnicami, vrtne škarje ali kamera. Vse to je Maria Lassnig, mednarodno priznana avstrijska umetnica, ki je telo razumela kot najresničnejšo realnost. Znana je prav po psihološko ekspresivnih avtoportretih ter slikah z živahnim pastelnim koloritom. V Cankarjevem domu v Ljubljani so na njeni prvi samostojni predstavitvi pri nas sicer v ospredju risbe, a tudi te izkazujejo, da sta bila v ospredju njenega zanimanja predvsem telo in avtoportret. Čeprav je leta 2014 umrla umetnica za svoj življenjski opus v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa med drugim hranijo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, je postala uveljavljena šele pozneje v življenju, pravi Peter Pakesch iz fundacije Marie Lassnig, ki je ob Katarini Hergouth kustos razstave. V pogovoru je poudaril še, da se mu Maria Lassnig zdi čedalje bolj aktualna, kako njeno ustvarjalnost preliti na filmsko platno, pa je povedala Anja Salomonowitz, režiserka filma Spati s tigrom.
Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivni razstavi Toneta Lapajneta Spomin zemlje v Galeriji Jakopič v Ljubljani.
Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Ferdinandom Šerbeljem o najdbi slik baročnega slikarja Fortunanta Berganta Ptičar in Prestar.
Predstavitev 17. festivala računalniške umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici
Pogovor z Davrojem Vugrincem in Andrejem Smrekarjem o razstavi Kolekcija Vugrinec v Narodni galeriji
Pogovor Maje Žel - Nolda s slikarjem Tugom Šušnikom ob razstavi Krog v podobi v Bežigrajski galeriji 2, kjer se predstavlja z izborom del od 1980 do 2015.
Tokrat predstavljamo razstavo Tuji bogovi, fascinacija nad Afriko in Oceanijo v muzeju Leopold na Dunaju. Razstava je odprta že od konca septembra in bo na ogled vse do prve polovice januarja prihodnje leto. Gre za razstavo, ki predstavlja dela evropske moderne umetnosti in umetnost Afrike in Oceanije, ter projekt Ogledala mask umetnika srednje generacije Kadra Attije. Ta sopostavitev del poskuša pokazati, kako pomemben vir navdiha in fascinacije je bila drugačnost v umetnosti in kulturi oddaljenih dežel za nastanek in oblikovanje moderne umetnosti, pa tudi nekaterih avantgard. Več o tem in o sami razstavi v oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor o problematiki in statusu društev profesionalnih likovnih umetnikov.
Pogovor s kustosoma Pavlo Jarc in Davidom Kožuhom o perdstavitvi del Slavka Furlana na večih lokacijah na Goriškem
Razstava Migracijsko interdisciplinarno gibanje MIG 21 v razstavišču KIBLA PORTAL v Mariboru.
Umetniški svet Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je na 5. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2016 podelil društveno priznanje za življenjsko delo slikarju Darku Slavcu. Slavčev (roj. 1951) umetniški opus likovna kritika interpretira skozi vizuro novega realizma in super- oziroma hiperrealizma; njegovo izrazito razpoznavno individualno poetiko pa najopazneje opredeljuje izbor leitmotivov (hlebec kruha, prt, miza, kozmos itd.). Vpogled v ustvarjalno pot Darka Slavca trenutno nudi razstava v Galeriji dr. Ceneta Avguština v Kranju, na radijskih valovih pa vam jo bomo približali v tokratni oddaji Likovni odmevi. V njej boste lahko prisluhnili pred leti nastalemu pogovoru Barbare Jurkovšek z Darkom Slavcem.
Pogovor s slikarjem in grafikom Berkom ob pregledni razstavi v Galeriji na gradu v Škofji Loki
Pogovor s podpredsednikom Kulturno izobraževalnega društva Kibla Maribor o mednarodnem projektu Risk change - Tvegaj spremembo o migracijski politiki v Evropi in v svetu.
Pogovor Maje Žel - Nolda z likovnim kritikom Branetom Kovičem, avtorjem razstave Gremo naprej - slovenska fotografija1990 - 2015 v Mestni galeriji v Ljubljani.
Pogovor z umetnikom Karlom Zelenkom ob pregledni in spremljevalni razstavi v Ljubljani
Pogovor s kustosinjo Galerije murska Sobota Irmo Brodnjak o bienalni razstavi Naključja IV.
V oddaji Likovni odmevi smo se z dr. Niko Grabar pogovarjali o nastanku in vlogi javnih prostorov kot tistih prostorov, ki omogočajo družbenost. Na vprašanja kako si želimo biti in delovati skupaj v urbanem prostoru, je odgovarjala Petri Tanko.
Neveljaven email naslov