Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leonard Nolens je eden izmed najmočnejših in najizvirnejših pesniških glasov sodobne flamske poezije in književnosti v nizozemskem jeziku, zapiše v spremnih vrsticah k Nokturnu prevajalec Boris A. Novak. Nolens se je rodil l. 1947. Živi in dela v pristaniškem mestu Antwerpen kot književnik in prevajalec. Za njegovo poetiko je značilna etika popolne in presunljive odkritosti. Med njegovimi številnimi pesniškimi zbirkami velja omeniti Hommage (1981), Izsanjano postavo, Matično knjigo rojenih, Ljubezenske izjave, Razpor ter Načine življenja (2001).
Nikar ne zamudite.
Prevajalec Boris A. Novak,
režiserka Živa Bizovičar,
igralec Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.
40 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Leonard Nolens je eden izmed najmočnejših in najizvirnejših pesniških glasov sodobne flamske poezije in književnosti v nizozemskem jeziku, zapiše v spremnih vrsticah k Nokturnu prevajalec Boris A. Novak. Nolens se je rodil l. 1947. Živi in dela v pristaniškem mestu Antwerpen kot književnik in prevajalec. Za njegovo poetiko je značilna etika popolne in presunljive odkritosti. Med njegovimi številnimi pesniškimi zbirkami velja omeniti Hommage (1981), Izsanjano postavo, Matično knjigo rojenih, Ljubezenske izjave, Razpor ter Načine življenja (2001).
Nikar ne zamudite.
Prevajalec Boris A. Novak,
režiserka Živa Bizovičar,
igralec Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.
Lirična lepota in surov prikaz družbenih anomalij sta značilna za poetiko letošnje prejemnice nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Monike Herceg, že uveljavljene hrvaške pesnice, dramatičarke in pisateljice. Prevajalka Sonja Polanc, igralka Lučka Počkaj, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
"Ne govori / o bolečini svojega srca / nekdo to ve." To je haiku Gorana Jankovića, bosansko-slovenskega pesnika in pisatelja, ki se je rodil leta 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini. Po končanem študiju filozofije in književnosti na univerzi v Sarajevu je delal veliko stvari: bil je inšpektor za krvne in spolne delikte, knjigarnar v prvi zasebni knjigarni v Bosni in Hercegovini, trgovski potnik in korektor v tiskarni. Od leta 1992 živi v Ljubljani, vrsto let je bil urednik knjižne zbirke Mi pojemo v puščavi, ki je izhajala pri Kulturno-umetniškem društvu Franceta Prešerna. Piše predvsem kratke zgodbe, ki jih je objavljal v sarajevskih, beograjskih in ljubljanskih časopisih ter literarnih revijah. Napisal je romana Beseda, dve o Petroniju (1993) in Dogodek na hribu nad cesto (2013) ter knjigo kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (1995). Mi pa objavljamo izbor njegovih haikujev, ki so izšli v zbirki Ko oblaki potujejo (1997). V njih Janković subtilno upesnjuje majhne dogodke iz vsakdanjega življenja. Prevajalec je Tone Škrjanec, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Tomo Podstenšek, rojen leta 1981, je eden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Izdal je osem romanov in tri zbirke kratkih zgodb. Leta 2016 je izšel njegov roman z naslovom Papir, kamen, škarje, v katerem glavno osebo zaposlujejo običajne dileme vpetosti v sodobno porabniško družbo – občutek neizpolnjenosti, vdanost v usodo in melanholija. Ko dobi vabilo na trideseto obletnico valete, ga pot zanese med spomine na otroštvo in mladost ter v kraj, v katerem je odraščal. Interpret: Gregor Gruden, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Nejc Zupančič in Sonja Strenar, urednika oddaje: Urban Tarman, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Palestinsko-ameriška pisateljica Susan Abulhawa bralca z romanom Jutra v Dženinu povabi, da si ob spremljanju življenja palestinske družine Abulheja ogleda bistvo palestinsko-izraelskega konflikta, zgrajenega iz človeških usod, ne številk. Sooči ga z vrtincem ljubezni, prijateljstev in sorodstvenih povezav, ki jih vedno znova načenjajo in ogrožajo, pa tudi za večno pretrgajo nov strel, nova bomba, nov izraelski napad. Boleče izgube, strah, travme, pretepi, brazgotine, razseljenost in obup – vse to načenja tkivo družine glavne junakinje Amal, ki je neprodušno zaprta pod pokrovom družbenopolitičnih okoliščin. In ta pokrov pritiska, čeprav gre Amal v Ameriko, močno pa vpliva tudi na življenje njene v Ameriki rojene hčerke. Travmatični historiat družine in naroda določa sedanjost in tudi prihodnost, nam pravi Susan Abulhawa s svojim romanom. Če bi poskusili opisati delo le z eno besedo, bi bila morda ena izmed ustreznih – boleč. Za Literarni nokturno pa smo izbrali manj boleč odlomek, ki ponazarja izseljenstvo in hrepenenje po domu. To močno občuti Amalin dedek Jehja, ki je bil med nakbo z družino pregnan s svojega doma v taborišče Dženin. V odlomku ga spremljamo pri posebni poti, odloči se namreč, da bo obiskal svoj dom, kraj Ein Hod, iz katerega je moral nekoč oditi. Interpret: Željko Hrs. Režiserka: Špela Kravogel. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2024.
Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Irena Pajnik Beguš je članica Društva literatov Mežiške doline in Vrhniške literarne skupine. Rodila se je leta 1960 v Slovenj Gradcu, živi in dela pa v Ljubljani. Objavlja od leta 2013, izdala je sedem pesniških zbirk in šest romanov, za svoje delo pa je bila že večkrat nagrajena, nazadnje z nagrado kresníce, ki jo ob obletnici rojstva Kristine Šuler podeljujejo za nove, ženskam posvečene pesniške zbirke. V utemeljitvi nagrade za zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah je koordinatorica žirije Teja Goli med drugim zapisala, da je ena bistvenih vrednosti pesniške zbirke Irene Pajnik Beguš "intertekstualnost, ki žensko v odnosu "z" postavlja v širši kontekst družbenega tudi prek arhetipskih vlog, kakor so že bile ubesedene v nekaterih širše poznanih besedilih". Izbrali smo šest pesmi iz nagrajene zbirke. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Neveljaven email naslov