Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa posveča prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Kot podnaslavljalka je začela delati že v študentskih letih prav na RTV Slovenija, prevajala pa je tudi za festival Liffe in številne druge. Njeno študentsko delo se je razvilo v dolgoletno ljubezen, ki traja še danes. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati in pravkar je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. V svojih pesmih z različnimi ritmi in dolžinami ujame samo sebe z eksistencialnega vidika, kot mejno bitje, hkrati pa se postavi v širši družbeni okvir, v katerem pripoveduje o izgubljenosti sodobnega človeka, nezaupanju ter teži in skrivnosti ljubezni. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu.
Interpretka Mojka Končar,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2023.
41 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa posveča prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Kot podnaslavljalka je začela delati že v študentskih letih prav na RTV Slovenija, prevajala pa je tudi za festival Liffe in številne druge. Njeno študentsko delo se je razvilo v dolgoletno ljubezen, ki traja še danes. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati in pravkar je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. V svojih pesmih z različnimi ritmi in dolžinami ujame samo sebe z eksistencialnega vidika, kot mejno bitje, hkrati pa se postavi v širši družbeni okvir, v katerem pripoveduje o izgubljenosti sodobnega človeka, nezaupanju ter teži in skrivnosti ljubezni. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu.
Interpretka Mojka Končar,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2023.
Andrej Rozman - Roza (1951), gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik, ima izjemno bogat in raznovrsten umetniški opus. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične, igrive in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih pesmi v avtorjevi interpretaciji. Režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Hilde Domin se je rodila leta 1909 v Kölnu judovskim staršem, ki so se pisali Löwenstein. Že zelo zgodaj je zaslutila, kako nevaren je porajajoči se nacizem, in z dovoljenjem staršev skupaj z bodočim soprogom Erwinom Walterjem Palmom leta 1932 odšla na študij v Italijo. Čez sedem let, ko tudi tam ni bilo več milosti za Jude, sta pobegnila v Anglijo, potem pa leta 1940 emigrirala v Dominikansko republiko. Tam sta ostala 12 let. Na začetku petdesetih sta večkrat obiskala Nemčijo; to je bilo tudi obdobje, ko je Hilde Domin v hudi osebni stiski začela pisati pesmi. Dokončno sta se z možem, ki jo je vse življenje tiraniziral in zaradi svoje ambicioznosti ni prenesel, da je tudi ona začela ustvarjati, vrnila leta 1961. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Le vrtnica v oporo je izdala pri petdesetih in takrat na pobudo urednika tudi spremenila priimek – postala je Hilde Domin. Njene pesmi so "jasne in precizne, preproste in popolne", je ob prvencu zapisal eden najpomembnejših nemških literarnih teoretikov Walter Jens. Za Literarni nokturno je Lučka Jenčič prevedla dve pesmi, ki ju je avtorica napisala sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Interpretirala ju bo Violeta Tomič. Glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2015. Interpretira Violeta Tomič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
Pesnik Joachim du Bellay je ob Ronsardu najbolj znani pesnik francoske renesanse. Du Bellay je študiral pravo, odlično je znal latinsko in zelo se je zanimal za latinsko književnost in zgodovino Rima. Ko je leta 1553 odpotoval v Rim, da bi bil tajnik stricu in kardinalu Jeanu du Bellayju, se je srečal s tisočletno zgodovino večnega mesta. Bližina in oddaljenost rimske kulture sta navdihnili cikel 23 sonetov z naslovom Razvaline starega Rima. Deset izmed njih je prevedla Marija Javoršek. Interpret Gregor Gruden, režiser Marko Bratuš, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2007.
Do 25. avgusta si je mogoče v Jakopičevi galeriji v Ljubljani ogledati razstavo fotografij Klavdija Slubana z naslovom Nekje drugje Tukaj. Gre za doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Sluban z več kot 150 fotografijami predstavlja vrhunce dobrih treh desetletij ustvarjanja. Doživljanja na številnih potovanjih pa ne lovi samo v objektiv svojega analognega fotoaparata, temveč tudi v besede, pesmi, ki jih piše v francoščini. Igralec je Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, prevajalka in urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija leta 2024.
Sodobni ameriški pesnik Joshua Beckman (1971), ki je pred leti nastopal na literarnih festivalih Dnevi poezije in vina ter Vilenica, sodi med najzanimivejše pesniške glasove na drugi strani Atlantika. Za svoje delo je prejel več nagrad in prevedel Šalamunov Poker v angleščino ter o njem napisal tudi posebno pesniško knjigo z naslovom Tomaž (2021). V slovenščini lahko beremo izbor iz Beckmanove poezije z naslovom Zapusti New York (LUD Šerpa, 2003) in pesniško zbirko Sunek (LUD Šerpa, 2012), ki je prva njegova v celoti prevedena knjiga pri nas. Posebno mesto v tej zbirki zavzemajo soneti, ki nadaljujejo tradicijo tako imenovane poezije "stalnega toka", v kateri se pesnik ukvarja z mestom posameznika v svetu. In tudi zato se njegovi soneti naslanjajo na značilnosti sodobne poezije, kot so večglasnost, pozornost do jezika, miselni preskoki in podobno. Objavljamo sedem njegovih sonetov. Prevajalka Ana Pepelnik, interpret Rok Vihar, režiser Klemen Markovčič , glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Slovenski književnik Gregor Strniša je s poezijo in dramatiko močno zaznamoval drugo polovico 20. stoletja. Svojo pesniško pot je začel z zbirko Mozaiki, ki je izšla leta 1959 v Kopru. Knjiga je sicer že zasnovana kot sklenjena celota, vendar posamezne pesmi med seboj še niso tako povezane kot v njegovih poznejših zbirkah, na primer v Odiseju, Zvezdah in zlasti Očesu. V vsaki izmed njih namreč posamezni cikli iz petih pesmi sestavljajo knjigo poezije, v kateri sta pomembna vrstni red ciklov in zgodbeni lok. Pesmi v Mozaikih pa so, nasprotno, razmeroma samostojne celote in iz Strniševega prvenca smo jih izbrali devet. Interpret je Matej Puc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2009.
James Baldwin je bil ameriški pisatelj in aktivist za pravice temnopoltih, ki je živel med letoma 1924 in 1987. Pisal je esejistiko, dramatiko, prozo in poezijo. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih romanov: Drugič ogenj, Druga dežela, Šepet nežne ulice in tudi njegov najbolj znani roman Pojdi in povej na gori iz leta 1953, ki velja za enega najpomembnejših romanov 20. stoletja, napisanih v angleščini. Izbrali smo odlomek iz Baldwinovega romana z naslovom Pesem črnske ulice. Gre za presunljiv začetek opisa ljubezenske zgodbe, v katerem se kaže pisateljeva prvobitna izpovedna sila. Prevod: Gitica Jakopin, interpretacija: Daša Doberšek, glasbena oprema: Marko Stopar, ton in montaža: Staš Janež, režija: Ana Krauthaker. Produkcija leta 2004. Urednika oddaje: Andrej Arko in Staša Grahek.
Besedilo za današnji Literarni nokturno smo poiskali globoko v radijskih arhivih. Za petkov cikel Na valovih humorja smo izbrali kratki humoreski Janeza Severja izpred več kot pol stoletja: 'Športnik' in 'O bolhici'. Avtor je bil tedaj napovedovalec in urednik na našem radiu, pa tudi član radijske igralske skupine, znan kot odličen interpret otroških radijskih iger. Interpret Boris Kralj, mojster zvoka Bojan Stopar. Produkcija 1966.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Neveljaven email naslov