Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.
Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan Tilen Klugler.
"Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."
Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.
Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal Dušan Stojanovič, namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.
"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."
"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger
"Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič
V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij. Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, Marija Lah:
"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."
237 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.
Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan Tilen Klugler.
"Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."
Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.
Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal Dušan Stojanovič, namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.
"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."
"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger
"Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič
V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij. Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, Marija Lah:
"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."
V Poljanah v Poljanski dolini so se na območju nekdanje mogočne baročne cerkve Svetega Martina končala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so odkrili najdbe iz treh različnih obdobij, ki so se prepletala na tem arheološkem najdišču: barok, gotika in romanika. Raziskani temelji nekdanje baročne cerkve Sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko, starejši gotski temelji cerkve s tlakom in sledovi romanske cerkve so izjemen kulturni spomenik. O tem v tokratnem Lokalnem času z Aljano Jocif.
Z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro smo tokrat obiskali Mirno Peč. V poslopju stare osnovne šole deluje muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki je z obiskom v štirih letih delovanja presegel vsa pričakovanja, v letu dni bodo obnovili del poslopja in postavili še stalno Pavčkovo zbirko in s tem privabili nove skupine obiskovalcev. V osnovni šoli Toneta Pavčka pa spomin na velikega rojaka negujejo z dvema projektoma v katera so vključili učence iz vse Slovenije. Kraj pa se ponaša še z nekaterimi rojaki.
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
Koprski potniški terminal je v preteklem tednu doživel vplutje prav posebnih ladij. V razstavišču Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu so z razstavo obeležili 75 let Pomorske policije. 15. oktobra piranska občina praznuje svoj praznik, 30 let pa bo na Krasu obeležil Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Več in podrobneje pa Tjaša Lotrič, ki se nam je oglasila iz koprskega radijskega studia.
Na Prvem smo prekrižarili območje, ki ga pokriva naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. Najprej smo se pomudili v Kočevju, kjer se začenja 10. Festival lesa, nato smo obiskali Dobrepolje, kjer otroci vrtca uživajo pri delu na lastnem vrtičku, hkrati pa tam urejajo še enega za vse generacije, ob koncu pa smo napovedali še jutrišnje odprtje prenovljenega Doma na Slivnici.
Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.
Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.
S ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič o aktualni letini ter zgodovini vinarstva v pokrajini, ki se ponaša z že skoraj osem stoletij dolgo tradicijo pridelovanja in negovanja vin v kleteh. Red minoritov je namreč leta 1239 z ustanovitvijo samostana na Ptuju hkrati zgradil vinsko klet.
Tokrat izstopamo v Zasavju, točneje v Trbovljah, kjer so se že pred poldrugim desetletjem zapisali novomedijski kulturi - prepletu umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Novomedijski kulturni utrip Trbovelj bomo izmerili skupaj z naša zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec
V Mariboru danes odpirajo posebno razstavo, na kateri se po dolgem času spet predstavlja kovaški mojster Miha Krištof, čigar umetnine najdemo tudi v Rimu. Njegovo delavnico bi lahko slikovito poimenovali kovačija akademija. Zakaj, razkrivamo v Lokalnem času. Na Meranovem, ki sodi v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, se spominjajo 200-letnice prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega, začetnika sodobnega načina gojenja vinske trte, pod Pohorje. Včeraj so predstavili knjižico z naslovom: »Sorte vinske trte, gojene pred 200 leti na Štajerskem«.
Danes se začne posebno enomesečno dogajanje kulinaričnih večerov v okviru ustaljenega festivala Okusi Posavja. Vinski večeri, ulični festival, številni gostinci, vinarji – posavski utrip v enem.
V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
Marko Škrlj je tokrat ujel notranjski lokalni čas. Ta teče v ritmu speleologije, pa tudi poletnih dejavnosti, kot je kampiranje. Z radijskim mikrofonom je obiskal znanstvenico, dr. Nadjo Zupan Hajna, ustavil pa se je tudi v vasici Vrh pri Babni Polici. Kako tam teče avgustovski čas in zakaj ne manjka obiskovalcev? Izveste v pogovoru!
Od aktualnega stanja vodotokov na mariborskem koncu do 33. Poletnega lutkovnega pristana. Kozarec svežine poletnega dogajanja nam bo iz mariborskega studia v četrtkovo dobro jutro privoščil Stane Kocutar.
Največji požar v zgodovini Slovenije je bil osrednja zgodba v drugi polovici julija. Da so informacije o dogajanju na terenu prišle do nas, so poskrbeli novinarske kolegice in kolegi. Karin Zorn Čebokli iz novogoriškega studia nam bo v tokratni epizodi Lokalnega časa razkrila, kako teče čas, ko poročaš s tako zahtevnega terena. Kako je s povezavami, pridobivanjem informacij, delom v izrednih razmerah in katere zgodbe so se je najbolj dotaknile.
Pred dobrim stoletjem so v beltinskem parku na množičnem shodu razglasili združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, že več kot pol stoletja pa v istem parku prirejajo mednarodni folklorni festival. Zaradi epidemičnih razmer so z organizacijo jubilejnega 50. čakali dve leti, a ravno danes se s fotografsko razstavo v beltinskem gradu začenja v vsem svojem sijaju. Ob okrogli obletnici festivala, na katerem se je do zdaj predstavilo skoraj 200 folklornih skupin od blizu in daleč, v Beltincih so namreč poleg Slovencev zaplesali in zapeli še gostje iz 22. držav, so organizatorji izdali tudi knjigo ali bolje rečeno album fotografij. Sicer folklorna skupina v Beltincih deluje že od leta 1938, ponaša pa se tudi z Evropsko nagrado za izvirnost.
V nedeljo se bo v Celju začela gasilska olimpijada. O največjem tovrstnem dogodku v samostojni Sloveniji smo v Lokalnem času govorili prejšnji teden. Tokrat pa gasilsko zgodbo nadaljujemo z začetkom gasilstva pri nas, težavami slovenskega gasilskega muzeja v Metliki in da bodo belokranjsko gasilstvo na olimpijadi zastopale članice prostovoljnega društva iz Semiča. Podrobnosti predstavlja dopisnik za Dolenjsko in Belo krajino Jože Žura.
Neveljaven email naslov