Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.
Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan Tilen Klugler.
"Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."
Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.
Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal Dušan Stojanovič, namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.
"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."
"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger
"Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič
V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij. Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, Marija Lah:
"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."
237 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.
Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan Tilen Klugler.
"Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."
Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.
Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal Dušan Stojanovič, namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.
"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."
"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger
"Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič
V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij. Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, Marija Lah:
"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."
Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.
Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.
»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec.
Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.
Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak.
Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi.
Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov.
Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika.
Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem.
Neveljaven email naslov