Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.
Pred letom dni je tam zaradi napake na električni napeljavi do tal pogorel Frischaufov dom
Gradnja nove koče bo stala več kot milijon evrov, 400 tisočakov je obljubila država, a se zapleta z razpisi
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi.
»Julija, avgusta, še posebej pa okrog 15. avgusta, ko imamo mašo, je prišlo na tisoče ljudi. Največ je bilo seveda Slovencev, ti predvsem prihajajo čez vikende, med tednom prevladujejo tujci. Veliko je Hrvatov, Avstrijcev, pa tudi drugih, skratka z vseh vetrov,« je povedal oskrbnik koče Boštjan Zajc.
Predvidoma naj bi novo kočo odprli čez leto in pol. Pri različnih delih je planinskemu društvu pomagalo več kot sto udarnikov. Planinci so z zidarskimi deli večinoma končali, hitrost nadaljnje gradnje pa bo predvsem odvisna od hitrosti zbiranja potrebnega denarja. Država jim je obljubila 400 tisoč evrov pomoči. Tega denarja sicer še niso dobili. Čakajo namreč na razpise. A tu se zapleta. Pri teh razpisih mora del sredstev prispevati prijavitelj, v tem primeru je to planinsko društvo, ki pa nima denarja. Država pa prostovoljnega dela, ki so ga planinci želeli ovrednotiti in dodati k skupni vsoti, ne priznava.
237 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.
Pred letom dni je tam zaradi napake na električni napeljavi do tal pogorel Frischaufov dom
Gradnja nove koče bo stala več kot milijon evrov, 400 tisočakov je obljubila država, a se zapleta z razpisi
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi.
»Julija, avgusta, še posebej pa okrog 15. avgusta, ko imamo mašo, je prišlo na tisoče ljudi. Največ je bilo seveda Slovencev, ti predvsem prihajajo čez vikende, med tednom prevladujejo tujci. Veliko je Hrvatov, Avstrijcev, pa tudi drugih, skratka z vseh vetrov,« je povedal oskrbnik koče Boštjan Zajc.
Predvidoma naj bi novo kočo odprli čez leto in pol. Pri različnih delih je planinskemu društvu pomagalo več kot sto udarnikov. Planinci so z zidarskimi deli večinoma končali, hitrost nadaljnje gradnje pa bo predvsem odvisna od hitrosti zbiranja potrebnega denarja. Država jim je obljubila 400 tisoč evrov pomoči. Tega denarja sicer še niso dobili. Čakajo namreč na razpise. A tu se zapleta. Pri teh razpisih mora del sredstev prispevati prijavitelj, v tem primeru je to planinsko društvo, ki pa nima denarja. Država pa prostovoljnega dela, ki so ga planinci želeli ovrednotiti in dodati k skupni vsoti, ne priznava.
Na ministrstvu za infrastrukturo so že drugič podaljšali konec lanskega leta objavljen razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tudi tokrat so, kot so pojasnili, to storili na prošnjo interesentov, ki imajo zdaj za prijavo čas do pojutrišnjem - 25. marca. Mednarodno letališče bi še kako prav prišlo za logistično podporo projekta, kot je največji športni dogodek za mlade, Olimpijski festival evropske mladine. Tudi o tem v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, ki nam je kot vselej natrosil cel kup zgodovinskih zanimivosti, tudi o zlatih drobcih v Dravi in premiku ure.
Skozi kulturo se peljemo v čase pred 450 leti, ko je bila med Brežicami, Krškim, Sevnico in Bistrico ob Sotli na pohodu puntarska vojska - v velikem slovensko hrvaškem kmečkem uporu 1573.
Slovenci se radi pohvalimo tudi s svojo kuhinjo oziroma kulinariko in vsaka od naših pokrajin se zagotovo lahko pohvali s kašno, če ne kar z več posebnostmi. Tokrat bomo malce pokukali v zasavsko kulinariko, ki je, ko govorimo o slovenski kuhinji, zagotovo ena manj znanih. Dobro jutro želim naši zasavski dopisnici Karmen Štrancar Rajevec, ki je v nekaj desetletjih bivanja v Zasavju, zagotovo že okusila in preizkusila vsaj delček zasavske kulinarične tradicije. Jim bo uspelo zaščiti njihovo jetrno klobaso, zasavsko jetrnico?
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
Zadnje četrtkovo v februarju v Lokalnem času prinaša most s kolegi v studiu v Novi Gorici. Oglasil se nam je Valter Pregelj, ki je za nas pripravil tri teme. Govorili bomo o pobudi kraških oljkarjev in znanstveno raziskovalnega središča Koper, o vzpostavitvi protipožarnih oljčnikov na goriškem Krasu, spustili se bomo v osrčje Goriške in predstavili nov dnevni center za brezdomce v Novi Gorici, prav jutri bodo imeli dan odprtih vrat. Potem pa gremo še v Ajdovščino, kjer so te dni začeli s projektom ozelenitve javnih površin v mestu in okolici. Lokalni čas merimo ob 6.uri in 45 minut.
Skrb za starejše, pomoč na domu, namestitve v dnevnih centrih, različne oblike organiziranih dejavnosti, medgeneracijski centri, delavnice, povezujejo številne institucije in občine na Gorenjskem. Vsi skupaj si prizadevajo, da bi starejši tudi zaradi vse večjega pomanjkanja prostora v domovih za starejše ostali v domačem okolju. Zato so se v občini Gorenja vas- Poljane, kjer so pred dobrim desetletjem načrtovali svoj dom za starostnike, odločili za Hišo generacij, ki je enota Doma slepih, slabovidnih in starejših občanov v Škofji Loki. Hiša generacij je uradno odprta, prve uporabnike pa naj bi predvidoma sprejeli aprila. Tudi v Gorenji vasi se je, žal, ponovila zgodba s pomanjkanjem in iskanjem strokovnega kadra, predvsem medicinskih sester. Več Aljana Jocif v tokratni epizodi Lokalnega časa! »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.«
Potem ko so v Pomurju pred 8. leti predali namenu pomurski vodovod, je lani vendarle stekla tudi nadgradnja dveh sistemov. Več tisoč prebivalcev na območju gornjeradgonske in murskosoboške upravne enote je namreč izpadlo v prvi fazi projekta oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki pa naj bi jo po napovedih dobili še pred koncem tega leta. V nadgradnjo tega največjega kohezijskega projekta so v sistemu C vključene 3 občine, v sistemu B pa kar 9. Med slednjimi največ ljudi težko čaka na vodovod v občini Rogašovci na Goričkem. Več o projektu nadgradnje Vodovodnega sistema B je Lidiji Kosi povedal rogašovski župan Rihard Peurača, ki je tudi koordinator projekta.
Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.
V minulih dneh smo po dolgem času dočakali večje količine snega, menda ga je najevč zapadlo na Bloški planoti, znani tudi po hudem mrazu. Tudi tja zavijemo v Lokalnem času z našim dopisnikom Markom Škrljem, ki nas bo spomnil tudi na aktualni Kavč festival in pa na 140-letnico rojstva Maksima Gasparija, ki se je rodil v kraju Selšček pri Cerknici.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
V tokratnem Lokalnem času o projektu podprtim z evropskim kohezijskim denarjem, ki je veliko pridobitev prinesel skoraj 50 tisoč prebivalcem petih občin osrednje Dolenjske. S Hidravličnimi izboljšavami vodovodnega sistema so namreč dolgoročno zagotovili zanesljivo oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Gre za dobrino, ki jo cenimo predvsem takrat, ko jo primanjkuje. Več pa v pogovoru z dopisnikom Jožetoma Žuro.
Prvi lokalni čas v novem letu bo zavit v meglo. Gremo na Primorsko. Tjaša Škamperle je preverila, kako megleni dnevi vplivajo na cestni, ladijski in letalski promet, pa tudi - sušenje mesnin.
Zadnje dni v letu se stopnjujejo prireditve v okviru veselega decembra. Ljudje se radi družijo, poveselijo, poklepetajo. Po letih, zaznamovanih s covidom, je letos to spet mogoče brez omejitev. Z Nino Brus se bomo sprehodili od Vrhnike do Cerknega in ujeli nekaj prazničnega utripa.
Lokalni čas je tokrat povsem v znamenju - časa. Najprej nekaj o ptujski uri, ki je v marsičem rekorderka, povezana naj bi bila celo s slovitim Leonardom Da Vincijem. Tudi za začetke ptujskega kina je treba čas obrniti daleč nazaj v zgodovino, še vedno pa si z njegovo dejavnostjo marsikdo krajša čas. Gabrijela Milošič nas je v dveh zgodbah odpeljala tudi v Rogaško Slatino. Spomnili smo se na 100-letnico Ele Peroci in obiskali stanovalce Pegazovega doma - kako si krajšajo čas v času srebrnine v laseh? Vabljeni k poslušanju!
Lokalni čas nas je danes peljal v osrčje Slovenije, v Zasavje. Skupaj z našo dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se sprehodili po praznično okrašenih zasavskih mestih in ugotavljali, kako so se v Litiji v času varčevanja z elektriko lotili prazničnega okraševanja, kako potekajo delavnice peke tradicionalnega poprtnika in iz česa so v rudniku Sitarjevec izklesali jaslice.
Stane Kocutar nas je v tokratnem Lokalnem času peljal skozi zimski Maribor. Na Pohorju že od 26. novembra smučajo na naravnem snegu, kako zadovoljni so ponudniki gostinskih storitev na decembrskih stojnicah v centru? Kaj se je dogajalo v studiu 14 Radia Slovenija 8. decembra leta 1971? In kako je bilo na mednarodnem simpoziju o Karađorđevićih in Slovencih?
V Kapelah, na robu brežiške občine, so domačini, združeni v Kulturnem društvu Kapele, posneli okoli deset filmov o preteklih časih, med njimi pet v nizu Tak ti je tu blu. Začeli so s filmom o svatbi v Kapelah po drugi svetovni vojni, film Od pera do vajkoža, (povštra), Od setve do žetve, lani so predstavili film 'F košnji' ter letos še Ob žetvi in ajnrükanju (odhodu v vojsko). S filmskim zapisom v Kapelah ohranjajo spomine na življenje na kmetih v kapelskem narečju, pristnih oblačilih, obujajo običaje, snemajo v še ohranjenih starih hiškah in gospodarskih poslopjih ter s starimi orodji, obujajo kulinariko tistih časov in ljudsko pesem. Mihaela Blaževič: »Tudi igralci, čeprav vsi naturščiki, se vsi živijo, to so bili njihovi stari starši ali pa njihovi starši in se prav vidi, kako to s čustvi igrajo in zavzeto, vsa čast našim igralcem!« Za scenarij in režijo teh filmov je poskrbela sokrajanka Jožica Penič, ki je oktobra dobila tudi občinsko nagrado Občine Brežice za to udejstvovanje v domačem kraju: »Nagrada pa ni moja, jaz sem jo prevzela v imenu Kapelcev, krajanov, ki so si res to zasluž'li, ker prisluhnejo mojim željam, marsikdaj tudi hudim besedam, ker je tudi to potrebno, oni so si to zasluž'li.« V Kapelah so s filmi res pustili močan pečat času, njihovo vrednost je že leta 2017 prepoznalo tudi Slovensko etnološko društvo in jim podelilo Murkovo priznanje.
Podbreška potica je ena bolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih blagovnih znamk. Redno zmaguje ne le na izborih slovenskih potic, ampak vstopa tudi v svet. Od Vatikana do Strasbourga. O njej pišejo knjige in pesnijo pesmi. Za vse skupaj pa skrbi Interesno združenje Podbreška potica. Aktivni so tudi v kulinaričnem povezovanju. Več o tem pa v tokratnem Lokalnem času, ki ga je v zgodbah Gorenjske ujela Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač.
S sloganom V znanju in povezovanju je moč zaznamujejo na Goriškem mesec preprečevanja zasvojenosti. S to že tradicionalno pobudo so ustanove in službe s področja preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode oziroma posledic zaradi različnih oblik odvisnosti pripravile skozi ves november številne prireditve, predavanja, delavnice in predstavitve svojih dejavnosti. Z Valterjem Pregljem pa v Lokalnem času tudi o Movembru in o Martinovem.
Neveljaven email naslov