Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Literarni večer

55 epizod

Literarni večer

55 epizod


Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.

29.08.2024

Samanta Schweblin: Iz varne razdalje

Argentinska ustvarjalka Samanta Schweblin je dedinja literarnega fantastičnega realizma; v svojih besedilih se poigrava z ustaljenostjo, sprejemljivostjo, posmehuje se naravnim zakonom in konvencionalnemu razmišljanju. V svojih delih v minimalističnem in poetičnem slogu izrisuje like, ki jih zaznamujeta občutka latentne grožnje in nevarnosti. Avtorica scenarija in prevajalka: Veronika Rot; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Lidija Hartman, Aleksander Golja; interpreti: Nina Valič, Asja Kahrimanović, Tine Možic; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Tina Kozin, Posneto leta 2016.


27.08.2024

Johann Wolfgang Goethe: Korintska nevesta, Bog in Bajadera

Korintska nevesta in Bog in bajadera sta bili do nedavna še neprevedeni baladi Johanna Wolfganga Goetheja. Zdaj ju imamo v prevodu Mateja Venierja, ki je dosledno upošteval tudi formalno zgradbo verzov, stopic in rim. Ode velikega nemškega pesnika, pisatelja in polihistorja Johanna Wolfganga Goetheja Matej Venier tudi predstavlja, poslušamo pa tudi glasbo, ki jo je navdihnila prav Goethejeva balada Bog in bajadera. Igralec Blaž Šef, bralka Ana Bohte, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.


22.08.2024

Heinrich Mann

Heinrich Mann je bil eden najopaznejših predstavnikov nemške književnosti v prvi polovici 20. stoletja. Rodil se je leta 1871 v Lübecku kot najstarejši otrok v znameniti literarni družini, iz katere izvirajo tudi njegov mlajši brat, nobelovec Thomas Mann, ter v naslednji generaciji rojeni pisatelji in zgodovinarji Golo Mann, Klaus Mann in Erika Mann. Zaslovel je z romanom Profesor Nesnaga iz leta 1904. Prevajalci Janko Moder, Fran Bradač in Seta Oblak, avtor scenarija Matej Venier, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


20.08.2024

Herman Koch: Vikend z bazenom

Herman Koch, rojen leta 1953, je eden najbolj branih nizozemskih avtorjev – med širše bralstvo, tudi ameriško, mu je uspel preboj z napetim psihološkim romanom Večerja, po katerem so posneli tudi film z Richardom Gerom v glavni vlogi, roman pa so prevedli v kar 45 jezikov. V Literarnem večeru, ki ga je pripravila Stana Anželj, Hermana Kocha spoznamo prek odlomkov iz dveh njegovih romanov: Vikenda z bazenom iz leta 2011 in Jarka iz leta 2016 (odlomke je prav tako prevedla Stana Anželj). Oba sta napisana v za pisatelja značilnem jedkem tonu in s psihološkimi zankami, v katerih so storilci tudi žrtve. Interpretirajo Boris Ostan, Primož Pirnat in Brane Grubar, vezno besedilo bere Mateja Perpar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2017.


15.08.2024

Ian McEwan: Pisatelj s tehtnico človekoljubja in mračne satire

Ian McEwan je eden najbolj prepoznavnih britanskih pisateljev. V slovenščino imamo prevedena številna njegova dela, med njimi romane Cementni vrt, Amsterdam, Sobota, Na obali Chesil, Pokora, Solar ter V imenu otroka. McEwan se je rodil leta 1948 v mestecu Aldershot v Angliji. Kot pisatelj se je najprej preizkusil v pisanju kratkih zgodb in bil za zbirko z naslovom Prva ljubezen, zadnji obredi tudi nagrajen. Sledila je Bookerjeva nagrada leta 1998 za roman Amsterdam, skupno pa je bil za to nagrado nominiran kar šestkrat. Literarni večer o njegovem literarnem ustvarjanju je leta 2012 pripravila prevajalka njegovih del Miriam Drev. Avtorica scenarija in prevajalka odlomkov: Miriam Drev, interpreta: Gregor Gruden, Zvone Hribar, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Igor Velše, Lucija Grm, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka: 2012.


13.08.2024

Stefan Zweig: Novele o strasti

Stefan Zweig, ki se je rodil leta 1881 na Dunaju in po letih izgnanstva umrl leta 1942 v Riu de Janeiru, velja za enega ključnih avtorjev modernizma. Literarni večer bo posvečen njegovim znamenitim Novelam o strasti. Kot je zapisal Zweigov tesni prijatelj in upravljavec njegove zapuščine Richard Friedenthal, te "črpajo iz bogastva vpogledov v človeška razmerja in konflikte, vpogledov, do katerih je prihajal v svojih popotnih letih. Zweig je s prožnim, skoraj nervozno vibrantnim slogom, ubesedoval sodobna psihološka dognanja in jih vpletal v svoje téme". Oddajo je pripravila Ana Jasmina Oseban, ki je tudi prevedla odlomke iz njegove novele Strah in avtobiografije z naslovom Včerajšnji svet. Interpretirajo Robert Prebil, Martina Maurič Lazar in Jernej Kuntner, vezno besedilo bereta Mateja Grahovac in Ivan Lotrič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, režija Jože Valentič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.


08.08.2024

Nathalie Sarraute: Otroštvo

Francoska pisateljica ruskega rodu Nathalie Sarraute (roj. l. 1900, umrla l. 1999) je napisala več romanov, dram in esejev ter bila pripadnica skupine, ki je utemeljila tako imenovani "novi roman". Rodila se je v mestu Ivanovo v Rusiji in začela svojo poklicno pot kot odvetnica. Svoj najbolj znani roman Otroštvo, izdan leta 1983 pri ugledni založbi Gallimard, je napisala šele pri enainosemdesetih. V njem predeluje svoje doživljanje v rosnih letih. Resda sta ji bili bolezen in revščina prihranjeni, a so njena pričakovanja, razočaranje in prizadetost v odnosu do staršev postali vir osebnega in literarnega poglabljanja. Skratka, gre za roman, v katerem občutimo nevralgične točke otroštva, ki jih avtorica opisuje s prizadetim, a dostojanstvenim obujanjem spominov. Avtorica oddaje je Nada Barbarič Naskov, prevajalka Tadeja Krečič, interpretka Polona Juh, bralec Aleksander Golja, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2015.


06.08.2024

Witold Gombrowicz: Ferdydurke - ob 120-letnici rojstva poljskega pisatelja

Četrtega avgusta 1904 se je rodil poljski pisatelj Witold Gombrowicz. Vabimo vas, da poslušate Literarni večer ob stoletnici umetnikovega rojstva, ki ga je pripravil Mladen Pavičić. Pisatelja, tudi jedkega družbenega kritika, v slovenščini poznamo po romanih Ferdydurke, Pornografija, Transatlantik in Kozmos, pa tudi po Dnevniku. Nekatera njegova dramska besedila so bila na slovenskih odrih tudi uprizorjena. Avtor literarnega večera je Mladen Pavičić, prevajalca Katarina Šalamun-Biedrzycka in Mladen Pavičić, igralca Tone Kuntner in Pavle Ravnohrib, napovedovalca pa Simona Juvan in Janez Dolinar. Glasbena oprema: Marko Stopar, ton in montaža: Mirko Marinšek, režija: Jože Valentič. Urednika oddaje sta Vlado Motnikar in Staša Grahek. (Ponovitev.)


26.03.2024

Tjaša Mislej: Naše skladišče

Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.


20.12.2022

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.


13.12.2022

Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo – Ars teatralis ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha

Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.


24.11.2022

Henrik Ibsen: Nora - Literarni večer ob maturi 2023

Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs


07.06.2022

Trubar in slovenska reformacija

Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017


11.04.2022

Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar


13.04.2021

Ivan Tavčar: Visoška kronika

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.


16.03.2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 2 del

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.


16.02.2021

Lojze Kovačič: Prišleki, 1. del

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.


19.01.2021

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.


15.12.2020

Dominik Smole: Antigona

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.


17.11.2020

Edvard Kocbek: Črna orhideja

Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar. 


Stran 1 od 3
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov