Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Medvrstniško nasilje

02.02.2015

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Foto: Flickr.com (Twentyfour Students)

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine.

A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo.

A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje.

“Zame je nasilje pretep, ko se starejpši spravlja na mlajše.” “Lahko je to tudi to, da ga užališ z besedami, kar včasih še bolje boli kot fizično nasilje.” “Zame je nasilje vseprisotno. Ne moremo ga popolnoma iztrebiti, lahko pa ga omejimo na nek minimum.” Tako so o nasilju razmišljali mladostniki v eni izmed januarskih sobotnih oddaj Hudo in pokazali, da je definicij več.

Izsledki raziskave Zavoda Republike Slovenije za šolstvo iz let 1995, 1996, 1997 in 2003, ki se nanašajo na bullying, so podobni: storilcev nasilnih dejanj v OŠ je od 12 do 14 %, v SŠ od 6 do 8 %. Žrtev v OŠ je 21 %, žrtev v SŠ pa 8 %. Zadnja raziskava je pokazala spremembe: med fanti in dekleti ni več razlik – oba spola sta torej enako vpletena v pojav medvrstniškega nasilja. Opazili pa so naraščanje spletnega nasilja, ki ga v začetnem obdobju še ni bilo.

Velika večina verbalnega nasilja se je preselila v virtualni svet, zato je treba to področje izjemno natančno spremljati. Ena opaznejših akcij, ki opozarja na sovražni govor med mladimi na spletu in sporoča, da imajo besede večjo moč, kot se zavedamo, je gotovo pobuda Moč besed, ki jo vodita partnerja Itak in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pobuda želi družbi ponuditi informacije o tem družbenem pojavu in širiti zavedanje o pomenu kulture spletne komunikacije.

Po raziskavi pobude Moč besed naj bi žaljivo e-pošto prejelo že 39,4 % posameznikov, neresnične podatke o sebi pa je na družbenih omrežjih zaznalo 35 % posameznikov.

Slogan “vsi drugačni, vsi enakopravni” na šolskih hodnikih ne velja vedno. Pogosto so lahko otroci že zaradi malenkosti tarča najrazličnejših opazk. Če imaš očala, si “špeglar”, tiste z odličnimi šolskimi ocenami kličejo “piflarji”. Zato je pomembno, da se tako v šoli kot doma pogovarjamo, da etiketiranje ljudi lahko vpliva na njihovo samopodobo in počutje.

A če želimo reševati problematiko nasilja v šolah, se moramo tega najprej lotiti tudi doma.  Torej obstaja zveza med nasiljem doma in v šoli, pravi dr. Zdenka Čebašek Travnik iz Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok. Pravi, da povezavo vidi vsak, ki se začne ukvarjati s tem področjem.

Ravno zaradi različnih neljubih dogodkov – sploh potem, ko oziroma če glas o njih pride v medije in do splošne javnosti, se pojavi razprava o tem, ali ima šolsko osebje primerno izobraževanje o tem, kako se z medvrstniškim nasiljem soočiti. Ravnatelj Goran Popovič na Osnovni šoli Livada daje velik pomen izobraževanju osebja z ustreznimi prijemi za spopadanje z medvrstniškim nasiljem. Pravi predvsem, da ga je treba rešiti čim prej, ne pa čakati, da se težave stopnjujejo. Čeprav, poudarja,  seveda ne moremo pričakovati, da bo šola nudila tako dobro izobraževanje, ki bo vse zaposlene kar nenadoma spremenilo v strokovnjake za vedenjsko motene otroke.

Alja Otavnik iz slovenskega UNICEFa doda, da je zelo pogosta tudi naslednja situacija: otrok povzroča nasilje, šola o tem obvesti starše, ti pa, ker je otrok doma priden, ne verjamejo, da je njihov potomec česa takega zmožen. “Moramo se zavedati, da starši svojega otroka doma v čisto drugi luči vidijo in si velikokrat tudi ne predstavljajo, kako se obnaša, ko staršev ni zraven.”

Ena večjih težav pri prepoznavanju medvrstniškega nasilja  je ta, da odrasli velik odstotek tega sploh ne prepoznamo predvsem zato, ker nismo del vrstniške skupine, kar pomeni da, ko je učitelj v razredu, so določena pravila, določena dinamika skupine, po kateri ta razred funkcionira. Ko odrasle osebe ni, je ta dinamika medvrstniških odnosov drugačne, se spremeni. (Alja Otavnik)

V primeru medvrstniškega nasilja v šoli moramo vedeti, da obstajajo tri skupine otrok: otroci, ki povzročajo nasilje, druga skupina so žrtve. Najštevilčnejša pa je tretja skupina: opazovalci. To so sošolci, otroci, ki so priče tovrstnim dogodkom in oni imajo ključno vlogo pri prečevanju medvrstniškega nasilja.

Opazovalce bi morali usposobiti, da znajo ustrezno in učinkovito reagirati. Včasih se je tistim, ki so šli zatožit učiteljem, da se nekaj dogaja, tožibabe. Potem smo to nekako črtali ven iz vedenjskega vzorca mladostnikov. Pa vendar bo treba nekaj podobnega uvesti. Edini način, da odrasli lahko posežejo v to nasilje, je, da jim otroci za to povedo. (Zdenka Čebašek Travnik)

Medvrstniškega nasilja seveda nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, a že to, da se lahko primerno in ustrezno spopadamo s tem, je velik napredek.

 

 


Med štirimi stenami

868 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Medvrstniško nasilje

02.02.2015

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Foto: Flickr.com (Twentyfour Students)

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine.

A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo.

A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje.

“Zame je nasilje pretep, ko se starejpši spravlja na mlajše.” “Lahko je to tudi to, da ga užališ z besedami, kar včasih še bolje boli kot fizično nasilje.” “Zame je nasilje vseprisotno. Ne moremo ga popolnoma iztrebiti, lahko pa ga omejimo na nek minimum.” Tako so o nasilju razmišljali mladostniki v eni izmed januarskih sobotnih oddaj Hudo in pokazali, da je definicij več.

Izsledki raziskave Zavoda Republike Slovenije za šolstvo iz let 1995, 1996, 1997 in 2003, ki se nanašajo na bullying, so podobni: storilcev nasilnih dejanj v OŠ je od 12 do 14 %, v SŠ od 6 do 8 %. Žrtev v OŠ je 21 %, žrtev v SŠ pa 8 %. Zadnja raziskava je pokazala spremembe: med fanti in dekleti ni več razlik – oba spola sta torej enako vpletena v pojav medvrstniškega nasilja. Opazili pa so naraščanje spletnega nasilja, ki ga v začetnem obdobju še ni bilo.

Velika večina verbalnega nasilja se je preselila v virtualni svet, zato je treba to področje izjemno natančno spremljati. Ena opaznejših akcij, ki opozarja na sovražni govor med mladimi na spletu in sporoča, da imajo besede večjo moč, kot se zavedamo, je gotovo pobuda Moč besed, ki jo vodita partnerja Itak in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pobuda želi družbi ponuditi informacije o tem družbenem pojavu in širiti zavedanje o pomenu kulture spletne komunikacije.

Po raziskavi pobude Moč besed naj bi žaljivo e-pošto prejelo že 39,4 % posameznikov, neresnične podatke o sebi pa je na družbenih omrežjih zaznalo 35 % posameznikov.

Slogan “vsi drugačni, vsi enakopravni” na šolskih hodnikih ne velja vedno. Pogosto so lahko otroci že zaradi malenkosti tarča najrazličnejših opazk. Če imaš očala, si “špeglar”, tiste z odličnimi šolskimi ocenami kličejo “piflarji”. Zato je pomembno, da se tako v šoli kot doma pogovarjamo, da etiketiranje ljudi lahko vpliva na njihovo samopodobo in počutje.

A če želimo reševati problematiko nasilja v šolah, se moramo tega najprej lotiti tudi doma.  Torej obstaja zveza med nasiljem doma in v šoli, pravi dr. Zdenka Čebašek Travnik iz Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok. Pravi, da povezavo vidi vsak, ki se začne ukvarjati s tem področjem.

Ravno zaradi različnih neljubih dogodkov – sploh potem, ko oziroma če glas o njih pride v medije in do splošne javnosti, se pojavi razprava o tem, ali ima šolsko osebje primerno izobraževanje o tem, kako se z medvrstniškim nasiljem soočiti. Ravnatelj Goran Popovič na Osnovni šoli Livada daje velik pomen izobraževanju osebja z ustreznimi prijemi za spopadanje z medvrstniškim nasiljem. Pravi predvsem, da ga je treba rešiti čim prej, ne pa čakati, da se težave stopnjujejo. Čeprav, poudarja,  seveda ne moremo pričakovati, da bo šola nudila tako dobro izobraževanje, ki bo vse zaposlene kar nenadoma spremenilo v strokovnjake za vedenjsko motene otroke.

Alja Otavnik iz slovenskega UNICEFa doda, da je zelo pogosta tudi naslednja situacija: otrok povzroča nasilje, šola o tem obvesti starše, ti pa, ker je otrok doma priden, ne verjamejo, da je njihov potomec česa takega zmožen. “Moramo se zavedati, da starši svojega otroka doma v čisto drugi luči vidijo in si velikokrat tudi ne predstavljajo, kako se obnaša, ko staršev ni zraven.”

Ena večjih težav pri prepoznavanju medvrstniškega nasilja  je ta, da odrasli velik odstotek tega sploh ne prepoznamo predvsem zato, ker nismo del vrstniške skupine, kar pomeni da, ko je učitelj v razredu, so določena pravila, določena dinamika skupine, po kateri ta razred funkcionira. Ko odrasle osebe ni, je ta dinamika medvrstniških odnosov drugačne, se spremeni. (Alja Otavnik)

V primeru medvrstniškega nasilja v šoli moramo vedeti, da obstajajo tri skupine otrok: otroci, ki povzročajo nasilje, druga skupina so žrtve. Najštevilčnejša pa je tretja skupina: opazovalci. To so sošolci, otroci, ki so priče tovrstnim dogodkom in oni imajo ključno vlogo pri prečevanju medvrstniškega nasilja.

Opazovalce bi morali usposobiti, da znajo ustrezno in učinkovito reagirati. Včasih se je tistim, ki so šli zatožit učiteljem, da se nekaj dogaja, tožibabe. Potem smo to nekako črtali ven iz vedenjskega vzorca mladostnikov. Pa vendar bo treba nekaj podobnega uvesti. Edini način, da odrasli lahko posežejo v to nasilje, je, da jim otroci za to povedo. (Zdenka Čebašek Travnik)

Medvrstniškega nasilja seveda nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, a že to, da se lahko primerno in ustrezno spopadamo s tem, je velik napredek.

 

 


23.08.2021

Starši so sami organizirali razvoj genske terapije za redek genetski sindrom

NAPOVED: Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko gensko napako gena CTNNB1, je prišla v javnost aprila letos in se od takrat že razširila po Sloveniji in svetu. Danes lahko poslušate ponovitev majske oddaje. Zgodba je navdihujoča predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to gensko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to gensko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa zbirajo prek platforme množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke z enako gensko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.


16.08.2021

Srce bije v dvojini!, ponovitev oddaje

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


09.08.2021

Sprejeti odnos do sebe je težko, a nujno

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spoprijemanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja je delila z nami v oddaji, ki jo bomo zdaj ponovili. Z Alenko Peterlin se je pogovarjala Lucija Fatur.


02.08.2021

"Številni starši se z Downovim sindromom pri svojem otroku ne zmorejo sprijazniti."

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Številni starši se z Downovim sindromom pri svojem otroku ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje; pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje? O tem v ponovitvi oddaje z gostjo Tatjano Novak. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.


26.07.2021

Zakaj večina spolnih zlorab otrok ostane prikrita?

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da večina ostane prikrita. V ponovitvi oddaje Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama, in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.


19.07.2021

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


12.07.2021

Anja Detiček

Anji Detiček, gostji oddaje Med štirimi stenami, slepota ni ovira, temveč izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Zaposlena je v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slišali boste ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Petra Medved.


28.06.2021

Delo od doma: "Večina se je po epidemiji želela vrniti v službo."

Kako smo se v obdobju, ko so nam delodajalci odredili delo od doma, prilagodili na novo obliko dela, katere so njene dobre in katere slabe strani, ki smo jih prepoznali v praksi, in kakšne spremembe nas čakajo v prihodnosti? Bomo bistveno več delali od doma kot prej, tudi ko tega od nas delodajalec ne bo zahteval, zaradi višje sile? Sta za zaposlene prihranek časa za prevoz na delo in delo v udobnih oblačilih dovolj velik magnet za odločitev za delo od doma? Kaj pa delodajalci – jih prepriča prihranek pri prostoru in energiji?


21.06.2021

Darovanje organov, več kot 200 bolnikov čaka

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Trenutno na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov - izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri bolniku s covidom. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. dr. med. Danico Avsec.


14.06.2021

Vsakodnevni življenjski izzivi so po zdravljenju alkoholizma ali zasvojensoti z drogami ahko huda preizkušnja

V času t.im. "lockdowna" se je problem različnih zasvojenosti marsikje pojavil v vsej svoji razsežnosti. 4 nevladne ustanove (Slovenska Karitas, Društvo Žarek upanja, Zavod Samarijan, Zavod Pelikan), so se projektno povezale in zgradile mrežo posebnih stanovanjskih skupnosti in spremljanih gospodinjstev, v katere se osebe, ki imajo težave z ohranjanjem treznosti, lahko vključijo po zaključku osnovnega zdravljenja.


07.06.2021

"Mnogi starši se z Downovim sindromom svojega otroka ne zmorejo sprijazniti."

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Mnogi starši se z Downovim sindromom svojega otroka ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje, pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje – o tem se bo s Tatjano Novak pogovarjala Petra Medved.


31.05.2021

Anja Detiček

Ob začetku tedna slepih bo gostja oddaje Med štirimi stenami Anja Detiček. Anja Detiček je zaposlena v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slepota ji ne pomeni ovire, temveč ji je izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Anjo Detiček je pred mikrofon povabila Petra Medved.


24.05.2021

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Otrok ne zmore odložiti zaslona niti pred spanjem. Raje kot druženje z družino in prijatelji otrok izbere zaslon. To sta dva znaka za alarm in iskanje pomoči, zapisana v Smernicah o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Napisali so jih tisti strokovnjaki, ki pri svojem delu, predvsem pediatri v ambulantah, že opažajo določene težave zaradi čezmerne uporabe. Otroci do drugega leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom. Otroci od 10. do 12. leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18. leta pa ne več kot dve uri. Kako realne so te smernice? Kakšne so izkušnje staršev?


17.05.2021

Zakaj večina spolnih zlorab otrok ostane prikrita?

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da jih večina ostane prikritih. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.


10.05.2021

GROM - kratica, ki jo moramo poznati

Vsako leto na drugi torek v maju obeležujemo Evropski dan osveščanja o možganski kapi, ki je še vedno tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Nujno je hitro prepoznavanje, gre za kratico GROM, saj posledice pri mnogih ostanejo vse življenje - več kot polovica bolnikov namreč potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Kako pa je potekala obravnava v času epidemije? V tokratni oddaji bosta gostji izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., in gospa Ana Sušanj z lastno izkušnjo. V studio ju je povabila Lucija Fatur.


03.05.2021

"Kadar otrok nima glasu, ga mora imeti mama"

Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starši se trudijo, da bi ji omogočili čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24-urne nege, je mama ostala doma. Kako se starši trudijo, da bi Lina napredovala, kako so zbirali informacije o tem, kaj naj bi hčerki pomagalo, in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? O tem se bo z Linino mamo Mirjano Šukelj v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.


26.04.2021

Starši sami organizirali razvoj genske terapije za redek genetski sindrom

Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko genetsko napako gena CTNNB1, se je v preteklem tednu že razširila po Sloveniji in svetu. Navdihujoča je predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to genetsko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to genetsko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa bodo poskusili zbrati prek množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke s to genetsko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala s Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.


19.04.2021

Med štirimi stenami

Uresničitev želje, imeti in skrbeti za malo bitje, za otroka, ga obkrožiti z vso starševsko skrbjo in srečo, je včasih povezana z zelo ovinkasto potjo. Alenka Planinc Rozman in Igor Rozman sta svojo zgodbo predstavila v knjigi Srce bije v dvojini. Posvojitev dvojčkov v Gvineji Bissau je zgodba s srečnim koncem, a polna nepredvidljivih okoliščin. Afriška dvojčka sta tu, v Sloveniji. Alenka in Igor pa sta srečna starša.


12.04.2021

Sprejeti odnos do sebe je težko, a nujno

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spopadanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja deli z nami v tokratni oddaji. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.


05.04.2021

Pomoč in podpora odraslim osebam z avtizmom

V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o odraslih osebah z avtizmom. Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito neprožnostjo na področju dejavnosti in interesov, ki ostaja stalnica vse življenje, zato te osebe vse življenje potrebujejo pomoč in podporo. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kakšno podporo potrebujejo pri samostojnem življenju, izobraževanju in zaposlitvi ter kakšno pomoč lahko dobijo v društvu Aspi - Društvu za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo? Gostji oddaje bosta strokovna sodelavka na področju socialnega varstva iz društva Aspi Tina Janežič in mama mladostnika z avtizmom Maruša Zamorano. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov