Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
868 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
Multipli sklerozi pravijo bolezen tisočerih obrazov, saj so težave bolnikov zelo raznolike: občutek mravljinčenja ali otopelosti telesa, motnje koordinacije, poslabšanje mišične moči, pešanje vida in sluha, težave z mokrenjem. Bolezen lahko človeku čez noč popolnoma spremeni življenje. Gre za kronično avtoimunsko vnetno bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem - možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Bolnikov lastni imunski sistem proizvaja protitelesa, ki napadajo zaščitni ovoj okoli živčnih celic. Pri nas imamo približno 2.500 registriranih bolnikov z multiplo sklerozo, v Združenju multiple skleroze Slovenije pa ocenjujejo, da je bolnikov približno 3.500. Med bolniki je okoli dve tretjini zˇensk in tretjina mosˇkih. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom - lahko pa tudi v otroštvu ali po 60. letu. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako je z zdravljenjem in kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija za te bolnike – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostoma, ki se tudi sama spopadata s to boleznijo: Tajo Habič in namestnikom predsednika Združenja multiple skleroze Slovenije Edvardom Rednakom. Oddajo vodi Petra Medved.
Na življenjske stiske se odzovemo vsak drugače. Nekateri težko najdejo izhod, drugi svoja spoznanja in razmišljanja želijo podeliti z drugimi in jim s tem povedati, da v stiski niso sami. Ko je pred leti Breda Brezovar Goljar zbolela za rakom, so ji zelo pomagali pogovori s prijateljico, ki je raka prebolela pred njo. Ta izkušnja jo je nagovorila, da se je vključila v delo Društva onkoloških bolnikov kot prostovoljka, danes pa je tudi podpredsednica društva.
Miha Srebrnjak je vid popolnoma izgubil med dvanajstim in trinajstim letom. Vendar ga to ni ustavilo, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode - odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjaka, ki vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje, je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.
Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.
Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.
Ko se bodo zaposleni po daljšem obdobju odsotnosti vrnili na svoja delovna mesta, bodo njihovi odzivi zelo različni. Tisti, ki so delali na daljavo in so se privadili na nov način dela, bodo želeli tudi v prihodnje delati doma in manj v službenem okolju. Drugi pa bodo povratka v službo veseli, ker bodo vnovič lahko vzpostavili pristnejše odnose in komunikacijo. Gostja oddaje je dr. Danijela Brečko, ki ima več kot dvajsetletne izkušnje s področja profesionalnega osebnega razvoja in voditeljstva. Magistrirala je na Filozofski fakulteti s področja osebnega razvoja in je na temo svojega magisterija izdala tudi knjigo Kako se odrasli spreminjamo. Doktorirala je s področja načrtovanja kariere in vloge izobraževanja.
Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
Svetovalni svet je društvo za pomoč pri motnjah hranjenja. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje, še vedno pa so stigmatizirane. Vzroki zanje so najrazličnejši, soočenje z motnjami hranjenja pa včasih predstavja dolgotrajno in trnovo pot. Zadnji teden marca bi moral biti posvečen osveščanju o motnjah hranjenja, v Svetovalnem svetu so tudi pripravili letak Bližnji in motnje hranjenja, pripravljali so tudi dan odprtih vrat in stojnico na Prešernovem trgu. Zaradi epidemije je vse to odpadlo, tokratno oddajo je prav ob tistem času pripravila Lucija Fatur.
Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.« Doktor Aleksander Zadel je bil gost februarske oddaje Med štirimi stenami, tokrat pa boste oddajo lahko slišali znova. Z njim se je pogovarjala Petra Medved.
Tek je naravna oblika gibanja, ki ne krepi samo telesnih, ampak tudi psihične sposobnosti človeka. Beno Arnejčič se je s tekom začel ukvarjati po prelomnem dogodku v svojem življenju. O svojih tekaških izkušnjah in tudi strokovnih ugotovitvah bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj. Ponovitev oddaje.
Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih – o tem bomo govorili v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.
Mnogi verjamejo, da je glasba univerzalno zdravilo za človekovo dušo – pomiri nas, nam da energijo, nam pomaga, da se lažje in hitreje osredotočimo na intelektualno delo. Dokazano je, da določene frekvence lahko pomagajo pri zbranosti, sproščanju, učenju. S tem sta se pri svojem raziskovanju in učenju nevrolingvističnega programiranja srečali tudi OLGA PAULIČ in BERNARDA POTOČNIK. V tokratni ponovitvi oddaje Med štirimi stenami boste lahko znova slišali, kakšna spoznanja sta uporabili pri učenju dijakov in drugih slušateljev ter kakšne so njune izkušnje. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.
Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že več kot 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že od mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa tudi figure, akte in abstraktne like. Udeležuje se različnih kolonij in Ex-temporov. Imela je več samostojnih razstav, sodelovala je tudi na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. V oddaji Med štirimi stenami nam je odprla vrata svojega likovnega sveta, ki je s slabšanjem vida postal tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš povedala novinarki Petri Medved.
Bolnika lahko dobro razume samo tisti, ki je tudi sam bolnik. To velja tudi za bolnike z različnimi obolenji ščitnice, zato so se že pred več kot desetletjem povezali v društvo Metuljčica. Kako je kljub številnim težavam, ki jih prinaša bolezen, kot so izčrpanost, depresija, živčnost in tesnoba, spreminjanje urnika spanja, sprememba apetita in okusa ter razbijanje srca, mogoče živeti polno življenje, se bomo pogovarjali s Klavdijo Eržen in Gregorjem Srčnikom.
dr. Saša Krajnc: Pretirano pridni ljudje se morajo vprašati, kaj si želijo zase Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? »Pretirano pridni ljudje, ki so izgubili sebe v ugajanju drugim, se morajo vprašati, kaj si želijo zase in kaj bi naredili, če jih ne bi bilo strah, kaj si bodo o njih mislili drugi,« pravi dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, s katero se bomo o tem pogovarjali v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Dr. Sašo Krajnc je v studio povabila Lucija Fatur.
Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok in ustanovitelj Inštituta za osebni razvoj C.A.R. ter soustanovitelj in direktor zaposlitvene agencije Competo. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.«
Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtom, s katerim je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.
Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
Pri nas živi približno 3500 oseb s trajno ali začasno izločalno stomo. Stoma je umetno narejena odprtina na vratu ali trebuhu, katere namen je zagotoviti dihanje, hranjenje in izločanje blata ali urina, kadar zaradi bolezni po naravni poti to ni mogoče. V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana so združeni stomisti z izločalnimi stomami. Stomo na izločilih je treba narediti, ko je prebavni ali sečni trakt tako poškodovan, da je normalno izločanje onemogočeno. Vzroki za te težave so lahko prirojene nepravilnosti, nepravilnosti v razvoju, karcinom, kronično vnetna črevesna bolezen Morbus Crohn (Crohnova bolezen) in ulcerozni kolitis ter poškodbe prebavil, ki so posledica različnih nesreč. Kakšno je življenje s stomo, s kakšnimi stiskami se srečujejo bolniki, kakšne programe izvajajo v invalidskem društvu Ilko Ljubljana za lažje premagovanje težav in kako bolnikom s stomo pomagajo njihovi prostovoljci – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gosti: predsednikom društva Zoranom Terglavom, prostovoljko Renato Laznik in članom Branetom Tometom. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izpostavljamo travmatična doživetja vojne, jetništva, trpljenja, lakote, nasilja, groženj in bližine smrti. Kakšni mehanizmi se sprožijo v človeku, ko se znajde v brezizhodnih okoliščinah? Kako se spremeni njegov pogled na sebe in svet? Kako se travmatična izkušnja prenaša iz ene generacije v drugo? V studio Prvega sta povabljena otroška psihiatrinja primarijka Anica Mikuš Kos ter psihiater in psihoterapevt Miran Možina.
Neveljaven email naslov
