Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari stari cvet ali trn v peti? Andreja Čokl je obiskala 3 generacije žensk iste družine - govorila je z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari starši cvet ali trn v peti? Obiskali smo 3 generacije žensk iste družine, govorili z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Pri babici je luštno!
Da so spomini na stare starše predvsem pozitivni, so pokazala že mnenja mladih odraslih z ljubljanskih ulic. “Babica predstavlja toplino, lepe spomine, dobro kuhinjo … Babica mi je velikokrat pustila početi tisto, česar mi starši niso … Babica in jaz sva bili na enem bregu, starši na drugem …” ali “Razvajali so me … Keksi so bili tam, kjer so morali biti, čajček sem dobil, kosilo je bilo fino vsako nedeljo …” in “Z babico sem imela zelo poglobljen odnos … Dedi je bil pa tisti, ki je vedno vse popravil …” – to je le nekaj spominov, ki so nam jih že odrasli vnuki zaupali o svojih starih starših. Da je pri babici in dedku res luštno, se je strinjala tudi 6-letna Iza. Babi namreč skuha najboljšo rižoto, jo pelje na sprehod k račkam in se z njo potaplja na morju. Dedi je nekoliko bolj strog, predvsem kar se tiče zdrave prehrane in gibanja.
Nasveti staršev so dobrodošli, a hčerko vzgajam po svoje
Izina mamica Maja pritrdi, da so stari starši zelo dobrodošla pomoč, zlasti pri varstvu in širjenju obzorij Izi. Naučijo jo nekaterih stvari, ki jih sama ne počne, prav pretirano pa je ne razvajajo. Nasveti so seveda dobrodošli, a prav vseh ne upošteva. “V kakšnem primeru se odločim drugače, kot bi se moji starši, pa potem slišim: ja, Maja, tole bi morala pa drugače narediti … Ampak sem bolj trmaste sorte in naredim po svoje. Ne solita mi ravno pameti, mi pa povesta svoje mnenje, ampak obvelja moja, saj je Iza moja hči.”
Majina mama in Izina babica Darja pove, da si lahko za vnukinjo vzame več časa, kot si ga je za lastna otroka, da je pri njej bolj popustljiva, a da pazi, da Ize pretirano ne crklja in razvaja. “Poznam kolegico, ki je svoje vnuke tako privezala nase, da skoraj več niso želeli k svoji mami. Takrat sem si rekla, da jaz tega nikoli ne bom naredila … Poskušava se čim manj vtikati, se sama doma pogovarjava, ampak skušava ostati bolj zadaj.”
Zaupajte svojim že odraslim otrokom!
Psihoterapevtko Julijo Pelc je že obiskalo nekaj babic, ki jih skrbi vzgoja njihovih vnukov, pa tudi nekaj staršev, ki jih moti vmešavanje starih staršev v vzgojo vnukov. “Stari starši so nepogrešljivi sopotniki na poti odraščanja vnukov, predstavljajo mrežo ljudi, s katerimi se mora vsak otrok v življenju srečat … V tej mreži se poveže tudi s preteklostjo, svojimi koreninami …” Se je pa vloga starih staršev precej spremenila, saj je dandanes mnogo babic in dedkov še zaposlenih. Vnukom pa še vedno širijo obzorja, jih učijo praktičnih veščin … A ne gre povsod gladko. “Nekateri stari starši posegajo v vzgojne metode svojih otrok, pametujejo, svoj kritični pogled preusmerijo v kritizertsvo ali preveč navežejo vnuke nase, kupujejo na nek način njihovo ljubezen, vnuki lahko postanejo igračke ali popravljalnica napak iz vzgoje lastnih otrok.” Zaupati morajo svojim že odraslim otrokom, njihovi samostojnosti, odgovornosti ter sposobnosti za vzgojo vnukov. “Na ta način bodo vzgojno vlogo prepustili staršem, oni pa ostali v nepogrešljivi vlogi babic in dedkov.” Poleg tega stari starši ne nosijo polne odgovornosti za vnuke, ti so le občasni obiskovalci in takrat se jim lahko bolj posvetijo ter jih tudi bolj razvajajo. “Meni je moja mama rekla: starši ste zato, da vzgajate, babice pa zato, da razvajamo.” A tudi tu mora biti zdrava meja, saj se otroci hitro naučijo izkoriščati različno postavljena pravila. “Stari starši imajo lahko svoje mnenje, a morajo obenem tudi zdržati vzgojno drugačnost v pristopu staršev otrok … Poseganje v prostor drugega iz samovolje in nezaupanja ter neprepuščanje lastne volje svojim otrokom je narobe” .
Stari starši, bodite torej prisotni, a ne vsiljivi! Dobronamerno svetujte, a ne kritizirajte za vsako ceno in ne vmešavajte se v odločitve vaših že odraslih otrok. Dopolnjujte vzgojo svojih vnukov, a je ne nadomeščajte. Bodite torej cvet in ne trn v peti!
868 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari stari cvet ali trn v peti? Andreja Čokl je obiskala 3 generacije žensk iste družine - govorila je z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari starši cvet ali trn v peti? Obiskali smo 3 generacije žensk iste družine, govorili z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Pri babici je luštno!
Da so spomini na stare starše predvsem pozitivni, so pokazala že mnenja mladih odraslih z ljubljanskih ulic. “Babica predstavlja toplino, lepe spomine, dobro kuhinjo … Babica mi je velikokrat pustila početi tisto, česar mi starši niso … Babica in jaz sva bili na enem bregu, starši na drugem …” ali “Razvajali so me … Keksi so bili tam, kjer so morali biti, čajček sem dobil, kosilo je bilo fino vsako nedeljo …” in “Z babico sem imela zelo poglobljen odnos … Dedi je bil pa tisti, ki je vedno vse popravil …” – to je le nekaj spominov, ki so nam jih že odrasli vnuki zaupali o svojih starih starših. Da je pri babici in dedku res luštno, se je strinjala tudi 6-letna Iza. Babi namreč skuha najboljšo rižoto, jo pelje na sprehod k račkam in se z njo potaplja na morju. Dedi je nekoliko bolj strog, predvsem kar se tiče zdrave prehrane in gibanja.
Nasveti staršev so dobrodošli, a hčerko vzgajam po svoje
Izina mamica Maja pritrdi, da so stari starši zelo dobrodošla pomoč, zlasti pri varstvu in širjenju obzorij Izi. Naučijo jo nekaterih stvari, ki jih sama ne počne, prav pretirano pa je ne razvajajo. Nasveti so seveda dobrodošli, a prav vseh ne upošteva. “V kakšnem primeru se odločim drugače, kot bi se moji starši, pa potem slišim: ja, Maja, tole bi morala pa drugače narediti … Ampak sem bolj trmaste sorte in naredim po svoje. Ne solita mi ravno pameti, mi pa povesta svoje mnenje, ampak obvelja moja, saj je Iza moja hči.”
Majina mama in Izina babica Darja pove, da si lahko za vnukinjo vzame več časa, kot si ga je za lastna otroka, da je pri njej bolj popustljiva, a da pazi, da Ize pretirano ne crklja in razvaja. “Poznam kolegico, ki je svoje vnuke tako privezala nase, da skoraj več niso želeli k svoji mami. Takrat sem si rekla, da jaz tega nikoli ne bom naredila … Poskušava se čim manj vtikati, se sama doma pogovarjava, ampak skušava ostati bolj zadaj.”
Zaupajte svojim že odraslim otrokom!
Psihoterapevtko Julijo Pelc je že obiskalo nekaj babic, ki jih skrbi vzgoja njihovih vnukov, pa tudi nekaj staršev, ki jih moti vmešavanje starih staršev v vzgojo vnukov. “Stari starši so nepogrešljivi sopotniki na poti odraščanja vnukov, predstavljajo mrežo ljudi, s katerimi se mora vsak otrok v življenju srečat … V tej mreži se poveže tudi s preteklostjo, svojimi koreninami …” Se je pa vloga starih staršev precej spremenila, saj je dandanes mnogo babic in dedkov še zaposlenih. Vnukom pa še vedno širijo obzorja, jih učijo praktičnih veščin … A ne gre povsod gladko. “Nekateri stari starši posegajo v vzgojne metode svojih otrok, pametujejo, svoj kritični pogled preusmerijo v kritizertsvo ali preveč navežejo vnuke nase, kupujejo na nek način njihovo ljubezen, vnuki lahko postanejo igračke ali popravljalnica napak iz vzgoje lastnih otrok.” Zaupati morajo svojim že odraslim otrokom, njihovi samostojnosti, odgovornosti ter sposobnosti za vzgojo vnukov. “Na ta način bodo vzgojno vlogo prepustili staršem, oni pa ostali v nepogrešljivi vlogi babic in dedkov.” Poleg tega stari starši ne nosijo polne odgovornosti za vnuke, ti so le občasni obiskovalci in takrat se jim lahko bolj posvetijo ter jih tudi bolj razvajajo. “Meni je moja mama rekla: starši ste zato, da vzgajate, babice pa zato, da razvajamo.” A tudi tu mora biti zdrava meja, saj se otroci hitro naučijo izkoriščati različno postavljena pravila. “Stari starši imajo lahko svoje mnenje, a morajo obenem tudi zdržati vzgojno drugačnost v pristopu staršev otrok … Poseganje v prostor drugega iz samovolje in nezaupanja ter neprepuščanje lastne volje svojim otrokom je narobe” .
Stari starši, bodite torej prisotni, a ne vsiljivi! Dobronamerno svetujte, a ne kritizirajte za vsako ceno in ne vmešavajte se v odločitve vaših že odraslih otrok. Dopolnjujte vzgojo svojih vnukov, a je ne nadomeščajte. Bodite torej cvet in ne trn v peti!
Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Doživela je krizo in po porodu tudi depresijo, ki si je ni priznala. Danes o depresiji in izhodu iz nje govori odkrito. Sedanje življenje pa gradi na pozitivnem pogledu na svet, izkušnjah iz vrhunskega športa in študija v Združenih državah Amerike, pa tudi na alternativnih oblikah samospoznavanja in zdravljenja.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Izzivi vzgoje tudi v današnjih časih zaposlujejo številne starše, ki iščejo boljše rešitve, konkretne ideje in pozitivno spodbudo za urejanje odnosov v družini. Ena izmed možnosti, ki jo imajo, je preventivni projekt Neverjetna leta, ki v Sloveniji od leta 2015 poteka na ljubljanski pediatrični kliniki, od lani pa še na 8 lokacijah po Sloveniji. O izzivih vzgoje se bomo pogovarjali z Evo Strmljan Kreslin, direktorico Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani, ki je ena izmed ustanov, vključenih v projekt Neverjetna leta, in Sašem Stojanovičem, ki se je treninga starševstva udeležil lansko jesen.
Med najbolj ranljivimi skupinami, ki se na trgu dela soočajo s še posebno velikimi težavami pri zaposlovanju, so invalidi. Delo je vrednota, dolgotrajna brezposelnost pa pripomore k temu, da ljudje ostajajo doma, brez socialne mreže ter izgubljajo delovne spretnosti, veščine in občutek lastne vrednosti. Kako izboljšati kakovost življenja nezaposljivih invalidnih oseb in hkrati ohraniti njihove delovne navade? Kako izboljšati zaposlitvene možnosti tudi ob pomoči zaposlitvene rehabilitacije in kako pomembni so zaposlitveni centri za osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti v običajnem delovnem okolju? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, direktorico Inštituta za razvoj človekovih potencialov Integra Sonjo Bercko Eisenreich in invalidko, ki je zaposlena v Zaposlitvenem centru GEA, Zavodu za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Anito Sternad.
Gluhoslepota sodi med najhujše invalidnosti. Gre za hkratno okvaro vida in sluha. Zaradi kombinacije vidnih in slušnih okvar ali popolne izgube obeh čutov sta komunikacija in dostop do informacij za gluhoslepo osebo zelo ovirana. To ji povzroča težave v vsakdanjem življenju, zato potrebuje posebno prilagojeno pomoč. V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN trenutno skrbijo za več kot 140 ljudi z gluhoslepoto. Kakšno je življenje z njo, s kakšnimi težavami se srečujejo starši gluhoslepih otrok, kako jim omogočajo kar se da kakovostno življenje ter kako jim blažijo čustvene stiske – o tem z Jasmino Erklavec in Igorjem Kastelicem, ki imata gluhoslepa otroka.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Božič je družinski praznik, družina pa naj bi bila otrokom trdna opora, k njej naj bi se vedno radi vračali po pomoč, podporo in razumevanje. Zakonca Karmen in Peter Tomažič imata šest otrok. Kaj jima pomeni družina, kakšne vrednote bi rada predala svojim otrokom in kako ohranjajo družinsko povezanost ter kako gledata na decembrsko potrošniško mrzlico in na obdarovanje - o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.
Odkritje gena za prezgodnje staranje je povezano z malim Tiborjem, ki se je rodil z osmimi meseci. Bil je premajhen in prelahek, imel je premalo podkožnega maščevja in še druge razvojne nepravilnosti ter težave pri napredovanju. Njegova mama Irena Lesjak je ob njegovi smrti pri šestih mesecih omogočila, da so začeli raziskovati njegove bolezenske težave. Ko so znanstveniki in raziskovalci Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana objavili novo odkritje, je povedala: »Morda zveni čudno, ampak jaz sem neizmerno srečna, ker je moj edinstveni otrok uspel s svojo misijo, da je medicina stopila korak naprej.«
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Invalidi se v vsakdanjem življenju srečujejo z ovirami v grajenem okolju, prometu, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter storitvah, zato sta pri zagotavljanju uresničevanja njihovih ciljev ključnega pomena dostopnost in sodelovanje v družbi, je v poslanici ob 3. decembru - mednarodnem dnevu invalidov - zapisal Svet za invalide Republike Slovenije. S kakšnimi težavami se invalidi srečujejo na področju dostopnosti, kako premagujejo ovire, kakšne so njihove potrebe in ali imajo možnost sodelovati na vseh ravneh družbenega in gospodarskega življenja? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gosti - sekretarjem Društva distrofikov Slovenije Ivom Jakovljevičem, predsednikom Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Janezom Hudejem in svetovalcem za fizično, komunikacijsko in spletno dostopnost založbe Beletrina Antunom Smerdelom. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Hujšanje je v teoriji precej preprosto: v telo moramo vnesti manj kalorij, kot jih porabimo za vsakodnevno delovanje. Seveda je to veliko težja naloga, kot se zdi na prvi pogled, in zlasti pri ekstremno hudi, bolezenski debelosti, je pogosto potrebno uporabiti tudi druge metode. Predstavili bomo tako imenovano bariatrično kirurgijo. Tovrstne operacije (zmanjšanje želodca ali namestitev prilagodljivega traku) opravljajo tudi v Sloveniji, največ v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Začetki segajo v leto 2005, ko jih je začel opravljati dr. Brane Breznikar. Kako je danes, pa v tokratni oddaji. Slišali bomo tudi osebno zgodbo.
Tatjana in Matjaž Nekrep sta pred desetimi leti izgubila sina Bora. Ker nista dobila odgovora, zakaj je umrl njun sin, sta se s svojo zgodbo izpostavila javnosti. V tem času sta navezala številne stike z starši, ki imajo podobne zgodbe, in na domačem vrtu postavila okrasni vrt v Borov spomin. O tem, kakšen pečat je v njunem življenju pustila sinova smrt in kako vsak dan znova iščeta smisel svojega življenja, se z njima pogovarja Jana Bajželj.
V Sloveniji že več kot 100.000 prebivalcev prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, to število pa je vsako leto višje za približno 3 odstotke. Delež odraslih s sladkorno boleznijo, starih od 25 do 74 let, je po podatkih anketne raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje leta 2016 znašal 6 odstotkov. Lani je bila povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, 66,3 let. Pri moških je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, delež obolelih moških pa je v zadnjih 10 letih izraziteje naraščal. Tako pri nas z zdravljeno sladkorno boleznijo živi 63.600 ljudi, starih 65 let ali več, oziroma vsaka peta oseba nad 65. letom, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kateri so dejavniki tveganja, kako se razvijata sladkorna bolezen tipa 1 in 2, kateri so kronični zapleti, kakšno je zdravljenje in obvladovanje bolezni ter kakšno je življenje z njo, o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Gostji oddaje bosta specialistka diabetologinja iz UKC Ljubljana in NIJZ doktorica Jelka Zaletel ter Maruša Pavčič, ki že 60 let živi s sladkorno boleznijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Med 20 in 25 % parov v Sloveniji se spozna prek spleta. Kljub temu spletno spoznavanje še vedno velja za tabu temo, saj mnogi ne želijo povedati, da so se spoznali prav na ta način. Spletnim zmenkarijam in portalom, prek katerih je mogoče spoznati potencialnega partnerja, se bomo posvetili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami, ko bomo pojasnili, kakšne so specifike tega načina spoznavanja in kakšne pasti. Pridružili se nam bosta uporabnica zmenkarskih portalov Tina ter socialna pedagoginja in svetovalka za partnerske odnose Melita Kuhar, ki pravi, da mora spletna komunikacija čim prej preiti v živi stik. Več pa v ponedeljek po 10. uri na Prvem. Vabljeni k poslušanju!
V Sloveniji vsako leto oboli za rakom približno 50 otrok. Pojavnost raka pri otrocih v zadnjih desetletjih stalno narašča. Ozdravitev pri najpogostejših vrstah otroškega raka je od 50- do 90-odstotna. Zdravljenje pa ne deluje le na tumorske celice, ampak poškoduje tudi normalne, zato nastane okvara tkiv in organov. Kakšne so posledice zdravljenja raka v otroški dobi, ki se pojavijo nekaj mesecev ali več let po koncu zdravljenja, o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo predstavili tudi Ustanovo Mali vitez – fundacijo za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Gre za edino nevladno organizacijo, ki se posveča mladim po ozdravitvi. Zajema vse mlade na območju Slovenije, ki so v otroštvu preboleli raka in so starejši od 18 let. Gostja oddaje bo docentka doktorica Lorna Zadravec Zaletel z Onkološkega inštituta v Ljubljani, svojo zgodbo o boju z rakom pa bosta povedala tudi mama Marta in sin Aljaž Bolta, ki ga je v otroštvu prebolel. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Statistika je daleč od prijetne - da imajo to bolezen, vsak dan izvedo tri Slovenke, ena zaradi nje umre. Bolezen je seveda prisotna tudi pri moških, pojavnost pa se zadnja desetletja povečuje. V ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami bo z nami Silva Krsnik, ki so ji rak dojke diagnosticirali pred več kot dvajsetimi leti. Kot pravi, je bila ta najprej travmatična izkušnja povod za to, da zaživi drugače in boljše. Del tega je tudi prostovoljstvo, saj s svojimi izkušnjami in nasveti pomaga drugim, ki se spopadajo z diagnozo raka na dojki. Ne preslišite v ponedeljek po 10. uri.
Mnogi verjamejo, da je glasba univerzalno zdravilo za človekovo dušo – pomiri nas, nam da energijo, nam pomaga, da se lažje in hitreje osredotočimo na intelektualno delo, ki ga moramo opraviti. Dokazano je, da določene frekvence lahko pomagajo pri zbranosti, sproščanju, učenju. S tem sta se pri svojem raziskovanju in učenju nevrolingvističnega programiranja srečali tudi OLGA PAULIČ in BERNARDA POTOČNIK. Spoznanja sta uporabili pri učenju dijakov in drugih slušateljev, o svojih izkušnjah pa sta pripovedovali tudi v tokratni oddaji.
Starši naj bi svojega otroka sprejeli takšnega kot je. Tudi ko gre za njegovo spolno usmerjenost. Pa je res vedno tako? V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem programu bo svojo zgodbo o tem, kako je sprejela sinovo istospolno usmerjenost, povedala Melani Centrih. Ali je imela ob tem kakšne pomisleke, jo je bilo strah odziva sorodnikov, prijateljev, sodelavcev? Kakšna vprašanja je imela za sina? Kakšno je njeno mnenje o družinskih skrivnostih, o zaupanju in odkritosti v družini? Melani Centrih je v studio Prvega povabila Jana Bajželj.
V ponedeljek se bo začel letošnji Teden otroka in bo trajal do nedelje. Osrednja tema bo "Povabimo sonce v šolo". Pri ZPMS se bodo osredotočili na "radovedno" šolo, veselje do novega, odprtega in uporabnega znanja, svetle prihodnosti. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo tokrat posvetili posebno pozornost dolgotrajno bolnim otrokom. Kako je, ko v družino poseže dolgotrajna bolezen otroka, kakšno skrb potrebuje tak otrok, kakšne stiske doživljajo starši in kako poskrbeti za sorojence? O tem se bomo pogovarjali z direktorico Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični pediatrinjo Magdaleno Urbančič. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Neveljaven email naslov