Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zgodnja obravnava otrok z Downovim sindromom

14.12.2015

Zgodnja obravnava je ena izmed najpomembnejših oblik podpore otrokom z razvojnim tveganjem ali ugotovljenimi primanjkljaji ter njihovim družinam. V Sloveniji nimamo strategije razvoja zgodnje obravnave. V Društvu Downov sindrom Slovenija opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, s projektom Mreženje za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom pa želijo politiko in javnost spodbuditi k dejavnejšemu reševanju te problematike. V oddaji Med štirimi stenami smo s strokovnjaki in s starši govorili o tem, kaj je zgodnja obravnava in kaj bi bilo potrebno narediti na tem področju ter kakšno je življenje s takim otrokom in kakšno podporo potrebujejo starši in celotna družina otroka z Downovim sindromom. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Zgodnja obravnava je ena izmed najpomembnejših oblik podpore otrokom z razvojnim tveganjem ali ugotovljenimi primanjkljaji ter njihovim družinam. V Sloveniji nimamo strategije razvoja zgodnje obravnave. V Društvu Downov sindrom Slovenija opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, s projektom Mreženje za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom pa želijo politiko in javnost spodbuditi k dejavnejšemu reševanju te problematike. V oddaji Med štirimi stenami bomo s strokovnjaki in s starši govorili o tem, kaj je zgodnja obravnava in kaj bi bilo potrebno narediti na tem področju, kakšno je življenje s takim otrokom ter kakšno podporo potrebujejo starši in celotna družina otroka z Downovim sindromom. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Zgodnja obravnava daje oporo vsej družini, ko je najbolj v stiski – to je takrat, ko je družina seznanjena z diagnozo o Downovem sindromu, pripoveduje predsednica Društva Downov sindrom Slovenija profesorica doktorica Alenka Šelih:

Zgodnja obravnava je poseben program, namenjen otroku s posebnimi potrebami in njegovi družini. Začel naj bi se uresničevati takoj, ko je ta potreba ugotovljena. Pri otrocih z Downovim sindromom je to najpozneje ob porodu, zato je zanje in za njihove družine posebej pomembno, da se ta program začne čim prej po rojstvu. To je multidisciplinarna, celovita obravnava, kjer ne gre le za morebitno medicinsko pomoč, čeprav seveda gre tudi za to, ampak so potrebni tudi drugi strokovnjaki, drugi strokovni profili, predvsem pa je pomembno, da dobi podporo družina v celoti in ne samo otrok.

Zgodnja obravnava se razlikuje glede na to, kaj otrok s posebnimi potrebami in njegova družina potrebujeta, razlaga Alenka Šelih:

Otrok z Downovim sindromom potrebuje spodbudo na različnih področjih. Potrebuje zdravstveno oskrbo ter spodbude na področjih grobe motorike (gibanja rok in nog) in fine motorike. Potrebuje kognitivne spodbude in spodbude za razvoj govora. Njegovi starši potrebujejo marsikdaj podporo in nasvet, kako ravnati s takim otrokom, da čeprav imajo otroka s posebnimi potrebami lahko živijo normalno življenje. Biti morajo večkrat razbremenjeni, večkrat potrebujejo nasvet in podporo. Oboje skupaj pa predstavlja zgodnjo obravnavo.

Da ima otrok Downov sindrom, večina staršev izve kmalu po rojstvu. Ker so takoj soočeni s tem, da imajo drugačnega otroka, potrebujejo podporo in pomoč čim prej po porodu. Aleksandra Majič Skrbinšek je mama deklice z Downovim sindromom.

Pri meni je bilo tako, da nisem pričakovala otroka z Downovim sindromom, zato je bil prvi občutek šok, potem pa se sprašuješ različne stvari. Sprašuješ se, ali si mogoče kaj narobe naredil. Ko ugotoviš, da ne, potem žaluješ. Nekaj časa traja žalovanje za otrokom, ki si ga pričakoval in ga nisi dobil.

Aleksandra Majič Skrbinšek govori tudi o tem, kdaj starši potrebujejo največ podpore:

Starši največ pomoči in podpore potrebujemo takoj na začetku, že v porodnišnici. V tistih prvih urah nimamo nikogar, nam po navadi ponudijo pomirjevala. Razložijo nam zdravstvene težave, ki jih takrat otrok ima, ne vemo pa nič, kaj to pomeni za naše življenje. Te podpore res ni.

O tem, kaj starši pogrešajo, Aleksandra Majič Skrbinšek razlaga:

Eno je, da sploh prideš do strokovnjakov, ki bi ti pomagali pri tem, da ustrezno podpreš razvoj otroka. Potem ko ti to uspe, je treba te strokovnjake povezati. Nekateri delajo v razvojnih ambulantah v okviru zdravstvenih ustanov, drugi so v vrtcih. V okviru nevladnega sektorja se izvajajo različne obravnave, ki skušajo zapolnit tisto, kar manjka v okviru sistema. Tisto, kar manjka meni kot staršu, je koordinacija vsega tega. To vlogo prevzamemo starši, poskušamo povezovati različne strokovnjake, vendar starši za to vlogo nikakor nismo primerni. Imamo premalo znanja in preveč čustev, rezultat tega pa je potem frustracija na vseh straneh. Starši ne vemo, na koga naj se obrnemo en strokovnjak predlaga, naj delamo to, drugi reče, ne, to ni prav, raje takole delajte z otrokom, mi pa ne vemo, komu zaupati.

Vedno je treba iskati novo znanje, razlaga doktorica Branka D. Jurišič in dodaja, da je treba z otrokom živeti, se igrati in ga spodbujati.

Sodobna zgodnja obravnava je usmerjena v družino, ne zgolj v otroka. Če namreč podpremo družino, če družino okrepimo, potem bo zmožna podpreti svojega otroka.

Starši želijo, da ima tak otrok čim več obravnav pri različnih terapevtih. Prepričani so namreč, da bo tako za otroka najbolje. Doktorica Branka D. Jurišič pa na to odgovarja takole:

Zelo pogosto v našem sistemu zdravstva pediater napiše napotnico za obravnavo pri logopedu, pri fizioterapevtu, pri specialnem pedagogu – odvisno od tima, katere strokovnjake ima. Prevečkrat se zgodi, da starši vozijo te otroke na različne obravnave v zdravstveni dom, potem pa še popoldne na različne druge obravnave, ki so na voljo drugje, bodisi na terapevtsko jahanje bodisi na plavanje, konec koncev tudi na zgodnjo obravnavo v okviru Društva Downov sindrom Slovenija. Prepričani so, da če bodo sešteli ure vseh teh obravnav, bo potem učinek večji. Raziskave pa kažejo, da je učinek manjši, ker je otrok naveličan, ker so te obravnave izolirane in ker moramo pravzaprav s svojimi dejavnostmi vedeti, na kaj želimo vplivati. Učinek zgodnje obravnave se ne meri s sposobnostjo otroka, kako mu je zrastel inteligenčni količnik, ampak s kakovostjo življenja družine.

Ana Perdih je mama deklice z Downovim sindromom. Pravi, da na terapije ni hodila le njuna hčerka, temveč tudi onadva z možem. O življenju s takšnim otrokom pripoveduje:

Življenje je ravno tako kot življenje z drugimi otroki. Ker se imamo radi, jo imamo radi. Življenje družine teče drugače, ker imamo več obravnav, več terapij – tako so urniki bolj zasedeni, ampak kar zadeva razpoloženje v družini, se mi pa zdi, da ni velike razlike.

In kaj je bilo za Ano Perdih najtežje?

Naučiti se, da ne razmišljaš za 20 let vnaprej, da živiš za danes. Da ugotoviš, kaj lahko otroku zdaj daš, pri čem mu zdaj pomagaš, in da pomagaš samemu sebi razbijati strahove pred tem, kaj te čaka v prihodnosti, saj ne veš, kaj te čaka. In se naučiti, da pravzaprav ne veš, kaj te čaka tudi pri otroku, ki nima neke motnje ali pa posebnosti in da pravzaprav živimo za danes. Katji se trudimo dajati tisto, kar ona danes potrebuje pri svojem razvoju.

Ivana Šoster, predsednica komisije za zgodnjo obravnavo pri Zvezi sožitje, razlaga, da nekateri starši teže pridejo do zgodnje obravnave.

Za zgodnjo obravnavo veliko staršev sploh ne ve. Če je starš izobražen, če ima srečo, da sreča prave ljudi na pravem mestu, potem izve za zgodnjo obravnavo. Če pa so starši z obrobja redkeje izvejo za zgodnjo obravnavo, poleg tega pa tudi, če izvejo, težje pridejo do teh centrov, ker je to povezano s prevozom in s časom, če so v službi ali če delajo na kmetiji – ti otroci so velikokrat na stranskem tiru. Pri Sožitju se enkrat na leto za teden dni dobimo z mladimi starši z družinami. Zgodi se tudi, da katera družina reče, da prvič sliši za zgodnjo obravnavo, čeprav se to dogaja vedno redkeje. Vendar potreba po celoviti zgodnji obravnavi je – celovita zgodnja obravnava, plansko načrtovana za individualnega otroka s kakršno koli prirojeno motnjo. To je zelo dobra naložba tudi za državo. Če bo človek maksimalno razvil svoje sposobnosti, bo gotovo manjše breme v odrasli dobi za državo, kot pa, če ga bomo pustili, da se bo razvil, koliko bo okolje dopuščalo. Kot predsednica komisije pri Zvezi Sožitje želim doseči – poleg zgodnje obravnave -, da bi zakonsko prišla v sam zakonodajni proces, da bi končno enkrat zagledal luč sveta zakon, ki bi predvideval, kakšna naj bo zgodnja obravnava, kdo naj bi bil generalni koordinator te zgodnje obravnave, in da bi si končno podala roke vsa tri ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Zgodnja obravnava pomaga otroku z Downovim sindromom razvijati njegove sposobnosti že od zgodnjega otroštva tako, da lažje premaguje razvojne zaostanke ter zmanjšuje razlike, ki ga ločijo od njegovih vrstnikov.

 


Med štirimi stenami

868 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Zgodnja obravnava otrok z Downovim sindromom

14.12.2015

Zgodnja obravnava je ena izmed najpomembnejših oblik podpore otrokom z razvojnim tveganjem ali ugotovljenimi primanjkljaji ter njihovim družinam. V Sloveniji nimamo strategije razvoja zgodnje obravnave. V Društvu Downov sindrom Slovenija opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, s projektom Mreženje za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom pa želijo politiko in javnost spodbuditi k dejavnejšemu reševanju te problematike. V oddaji Med štirimi stenami smo s strokovnjaki in s starši govorili o tem, kaj je zgodnja obravnava in kaj bi bilo potrebno narediti na tem področju ter kakšno je življenje s takim otrokom in kakšno podporo potrebujejo starši in celotna družina otroka z Downovim sindromom. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Zgodnja obravnava je ena izmed najpomembnejših oblik podpore otrokom z razvojnim tveganjem ali ugotovljenimi primanjkljaji ter njihovim družinam. V Sloveniji nimamo strategije razvoja zgodnje obravnave. V Društvu Downov sindrom Slovenija opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, s projektom Mreženje za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom pa želijo politiko in javnost spodbuditi k dejavnejšemu reševanju te problematike. V oddaji Med štirimi stenami bomo s strokovnjaki in s starši govorili o tem, kaj je zgodnja obravnava in kaj bi bilo potrebno narediti na tem področju, kakšno je življenje s takim otrokom ter kakšno podporo potrebujejo starši in celotna družina otroka z Downovim sindromom. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Zgodnja obravnava daje oporo vsej družini, ko je najbolj v stiski – to je takrat, ko je družina seznanjena z diagnozo o Downovem sindromu, pripoveduje predsednica Društva Downov sindrom Slovenija profesorica doktorica Alenka Šelih:

Zgodnja obravnava je poseben program, namenjen otroku s posebnimi potrebami in njegovi družini. Začel naj bi se uresničevati takoj, ko je ta potreba ugotovljena. Pri otrocih z Downovim sindromom je to najpozneje ob porodu, zato je zanje in za njihove družine posebej pomembno, da se ta program začne čim prej po rojstvu. To je multidisciplinarna, celovita obravnava, kjer ne gre le za morebitno medicinsko pomoč, čeprav seveda gre tudi za to, ampak so potrebni tudi drugi strokovnjaki, drugi strokovni profili, predvsem pa je pomembno, da dobi podporo družina v celoti in ne samo otrok.

Zgodnja obravnava se razlikuje glede na to, kaj otrok s posebnimi potrebami in njegova družina potrebujeta, razlaga Alenka Šelih:

Otrok z Downovim sindromom potrebuje spodbudo na različnih področjih. Potrebuje zdravstveno oskrbo ter spodbude na področjih grobe motorike (gibanja rok in nog) in fine motorike. Potrebuje kognitivne spodbude in spodbude za razvoj govora. Njegovi starši potrebujejo marsikdaj podporo in nasvet, kako ravnati s takim otrokom, da čeprav imajo otroka s posebnimi potrebami lahko živijo normalno življenje. Biti morajo večkrat razbremenjeni, večkrat potrebujejo nasvet in podporo. Oboje skupaj pa predstavlja zgodnjo obravnavo.

Da ima otrok Downov sindrom, večina staršev izve kmalu po rojstvu. Ker so takoj soočeni s tem, da imajo drugačnega otroka, potrebujejo podporo in pomoč čim prej po porodu. Aleksandra Majič Skrbinšek je mama deklice z Downovim sindromom.

Pri meni je bilo tako, da nisem pričakovala otroka z Downovim sindromom, zato je bil prvi občutek šok, potem pa se sprašuješ različne stvari. Sprašuješ se, ali si mogoče kaj narobe naredil. Ko ugotoviš, da ne, potem žaluješ. Nekaj časa traja žalovanje za otrokom, ki si ga pričakoval in ga nisi dobil.

Aleksandra Majič Skrbinšek govori tudi o tem, kdaj starši potrebujejo največ podpore:

Starši največ pomoči in podpore potrebujemo takoj na začetku, že v porodnišnici. V tistih prvih urah nimamo nikogar, nam po navadi ponudijo pomirjevala. Razložijo nam zdravstvene težave, ki jih takrat otrok ima, ne vemo pa nič, kaj to pomeni za naše življenje. Te podpore res ni.

O tem, kaj starši pogrešajo, Aleksandra Majič Skrbinšek razlaga:

Eno je, da sploh prideš do strokovnjakov, ki bi ti pomagali pri tem, da ustrezno podpreš razvoj otroka. Potem ko ti to uspe, je treba te strokovnjake povezati. Nekateri delajo v razvojnih ambulantah v okviru zdravstvenih ustanov, drugi so v vrtcih. V okviru nevladnega sektorja se izvajajo različne obravnave, ki skušajo zapolnit tisto, kar manjka v okviru sistema. Tisto, kar manjka meni kot staršu, je koordinacija vsega tega. To vlogo prevzamemo starši, poskušamo povezovati različne strokovnjake, vendar starši za to vlogo nikakor nismo primerni. Imamo premalo znanja in preveč čustev, rezultat tega pa je potem frustracija na vseh straneh. Starši ne vemo, na koga naj se obrnemo en strokovnjak predlaga, naj delamo to, drugi reče, ne, to ni prav, raje takole delajte z otrokom, mi pa ne vemo, komu zaupati.

Vedno je treba iskati novo znanje, razlaga doktorica Branka D. Jurišič in dodaja, da je treba z otrokom živeti, se igrati in ga spodbujati.

Sodobna zgodnja obravnava je usmerjena v družino, ne zgolj v otroka. Če namreč podpremo družino, če družino okrepimo, potem bo zmožna podpreti svojega otroka.

Starši želijo, da ima tak otrok čim več obravnav pri različnih terapevtih. Prepričani so namreč, da bo tako za otroka najbolje. Doktorica Branka D. Jurišič pa na to odgovarja takole:

Zelo pogosto v našem sistemu zdravstva pediater napiše napotnico za obravnavo pri logopedu, pri fizioterapevtu, pri specialnem pedagogu – odvisno od tima, katere strokovnjake ima. Prevečkrat se zgodi, da starši vozijo te otroke na različne obravnave v zdravstveni dom, potem pa še popoldne na različne druge obravnave, ki so na voljo drugje, bodisi na terapevtsko jahanje bodisi na plavanje, konec koncev tudi na zgodnjo obravnavo v okviru Društva Downov sindrom Slovenija. Prepričani so, da če bodo sešteli ure vseh teh obravnav, bo potem učinek večji. Raziskave pa kažejo, da je učinek manjši, ker je otrok naveličan, ker so te obravnave izolirane in ker moramo pravzaprav s svojimi dejavnostmi vedeti, na kaj želimo vplivati. Učinek zgodnje obravnave se ne meri s sposobnostjo otroka, kako mu je zrastel inteligenčni količnik, ampak s kakovostjo življenja družine.

Ana Perdih je mama deklice z Downovim sindromom. Pravi, da na terapije ni hodila le njuna hčerka, temveč tudi onadva z možem. O življenju s takšnim otrokom pripoveduje:

Življenje je ravno tako kot življenje z drugimi otroki. Ker se imamo radi, jo imamo radi. Življenje družine teče drugače, ker imamo več obravnav, več terapij – tako so urniki bolj zasedeni, ampak kar zadeva razpoloženje v družini, se mi pa zdi, da ni velike razlike.

In kaj je bilo za Ano Perdih najtežje?

Naučiti se, da ne razmišljaš za 20 let vnaprej, da živiš za danes. Da ugotoviš, kaj lahko otroku zdaj daš, pri čem mu zdaj pomagaš, in da pomagaš samemu sebi razbijati strahove pred tem, kaj te čaka v prihodnosti, saj ne veš, kaj te čaka. In se naučiti, da pravzaprav ne veš, kaj te čaka tudi pri otroku, ki nima neke motnje ali pa posebnosti in da pravzaprav živimo za danes. Katji se trudimo dajati tisto, kar ona danes potrebuje pri svojem razvoju.

Ivana Šoster, predsednica komisije za zgodnjo obravnavo pri Zvezi sožitje, razlaga, da nekateri starši teže pridejo do zgodnje obravnave.

Za zgodnjo obravnavo veliko staršev sploh ne ve. Če je starš izobražen, če ima srečo, da sreča prave ljudi na pravem mestu, potem izve za zgodnjo obravnavo. Če pa so starši z obrobja redkeje izvejo za zgodnjo obravnavo, poleg tega pa tudi, če izvejo, težje pridejo do teh centrov, ker je to povezano s prevozom in s časom, če so v službi ali če delajo na kmetiji – ti otroci so velikokrat na stranskem tiru. Pri Sožitju se enkrat na leto za teden dni dobimo z mladimi starši z družinami. Zgodi se tudi, da katera družina reče, da prvič sliši za zgodnjo obravnavo, čeprav se to dogaja vedno redkeje. Vendar potreba po celoviti zgodnji obravnavi je – celovita zgodnja obravnava, plansko načrtovana za individualnega otroka s kakršno koli prirojeno motnjo. To je zelo dobra naložba tudi za državo. Če bo človek maksimalno razvil svoje sposobnosti, bo gotovo manjše breme v odrasli dobi za državo, kot pa, če ga bomo pustili, da se bo razvil, koliko bo okolje dopuščalo. Kot predsednica komisije pri Zvezi Sožitje želim doseči – poleg zgodnje obravnave -, da bi zakonsko prišla v sam zakonodajni proces, da bi končno enkrat zagledal luč sveta zakon, ki bi predvideval, kakšna naj bo zgodnja obravnava, kdo naj bi bil generalni koordinator te zgodnje obravnave, in da bi si končno podala roke vsa tri ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Zgodnja obravnava pomaga otroku z Downovim sindromom razvijati njegove sposobnosti že od zgodnjega otroštva tako, da lažje premaguje razvojne zaostanke ter zmanjšuje razlike, ki ga ločijo od njegovih vrstnikov.

 


03.11.2014

Stiske otrok

Stiske otrok, ki pristanejo v rejniških družinah, so večini pogosto neznane. Otroci v času odraščanja spoznavajo, da družina, v kateri bivajo, ni njihova matična družina in se različno odzivajo. Lahko so jezni, prizadeti in agresivni. V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali zgodbo 28 letnega obsojenca, ki v zaporu na Dobu prestaja zaporno kazen. »Življenje pri rejniški družini je bilo lepo, zame so lepo skrbeli in me imeli radi. Zlorabil sem njihovo zaupanje in niso imeli druge izbire, kot da me pošljejo v Vzgojno izobraževalni zavod Veržej.« Njegova pot od 11 leta dalje je bila vse prej kot lahka za otroka v zgodnjih najstniških letih. Spoznanje, da starši niso njegovi biološki starši in zavedanje, da je Rom, je korenito oblikovalo njegovo življenje. Pripravlja Enisa Brizani.


27.10.2014

Med štirimi stenami

Brezdomne ženske so zelo specifičen problem, odgovornost za njegovo reševanje pa ni na strani žensk, temveč na strani družbe kot celote. V začetku oktobra je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala zaključna konferenca Opolnomočenje brezdomnih žensk za zaščito pred nasiljem na ulici. Sodelujoči so predstavili prerez obstoječega stanja na področju brezdomnih žensk po Evropi in izpostavili njihove pereče probleme. Konferenca je potekala v okviru evropskega projekta za opolnomočenje brezdomnih žensk, v katerega so vključene tri države: Velika Britanija, Madžarska in Slovenija. Raziskavo nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavila Eva Srdoč z Inštituta za evropske raziskave in razvoj - EuroCoop


20.10.2014

Zdravilne zgodbice

Le katerega malčka ni kdaj strah teme ali zdravnika? Težko opusti dudo in gre zjutraj s težavo v vrtec, zvečer pa spat? Zato, da bi otroci lažje prebrodili te majhne razvojne in psihološke ovire, so v knjižni obliki zdaj na voljo "Zdravilne zgodbice", ki sta jih napisali Mia Bone in Petra Julia Ujawe. Pripovedovali bosta, kako sta izbrali primerne dogodivščine in junake zgodbic, ki pomagajo otroku, da ob branju razume težave in jih tudi prebrodi. Mamica Tina bo povedala, kako je zgodbica o žirafi in delfinu Akiju pomagala svojem sinu, da ni več močil postelje. Svojo oceno zdravilnih zgodbic pa bo dodala tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Pripravlja Jana Bajželj.


13.10.2014

Talni taktilni vodilni sistem

V oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali talni taktilni vodilni sistem. To je sistem talnih oznak, ki omogoča slepemu in slabovidnemu varno pot po urbanem okolju. Gre za kombinacijo obstoječih robov in površin in talnih oznak, ki na ključnih mestih, kjer je orientacija za slepe in slabovidne težka dopolnjujejo obstoječe robove. Če je talni taktilni vodilni sistem ustrezno postavljen, slepemu in slabovidnemu precej olajša pot po urbanem okolju, s tem pa omogoči dostop do javnih ustanov ter tako posredno vpliva na samostojnost slepih in njihovo družbeno udejstvovanje. Kako učinkovit je ta sistem, kaj ga dopolnjuje in kako se slepi orientirajo na poti, boste izvedeli v oddaji. Petra Medved se je namreč odpravila po Ljubljani preizkusiti talni taktilni vodilni sistem skupaj z Polono Car, ki je slabovidna in Markom Mikulinom, ki je slep in pri hoji uporablja belo palico, iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.


06.10.2014

Za razigrano in ustvarjalno otroštvo

Letošnji teden otroka je posvečen igri in dejavnostim, ki jih otroci svobodno izberejo. Posebna pozornost je letos posvečena tudi vključevanju otrok s posebnimi potrebami v prostočasne dejavnosti. S sodelovanjem v interesnih dejavnostih imajo otroci s posebnimi potrebami možnost, da razvijejo svoja močna področja in da so kljub primanjkljajem uspešni. Tako boste oddaji Med štirimi stenami spoznali gluhe in naglušne otroke in mladostnike ter otroke in mladostnike z govorno - jezikovnimi motnjami, ki ustvarjajo v gledališču Taka Tuka. Slišali pa boste tudi pogovor z Igorjem Šilcem, katerega sin Gašper je na specialni olimpijadi v Belgiji osvojil tri medalje. Oddajo je pripravila Petra Medved.


23.06.2014

Počitnice - čas za lenarjenje ali za osebno rast otroka in mladostnika?

Ponudba počitniških dejavnosti po vsej Sloveniji bo pestra. Številna društva prijateljev mladine, mladinski centri, muzeji in druge ustanove pripravljajo razgibane počitniške programe - delavnice, športne aktivnosti in letovanja. Počitnice so čas, ko si otroci odpočijejo od pouka, predvsem pa so priložnost, da otrok razvija svojo domišljijo in talente. V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o kakovostnem preživljanju prostega časa, ki vodi v osebno rast otroka, o neformalnem učenju, ki omogoča razvoj različnih socialnih spretnosti ter o tem, ali uporaba socialnih omrežij zmanjšuje realne predstave o prijateljstvih in odnosih. Gostje oddaje bodo magistrica zakonskih in družinskih študij ter družinska in šolska mediatorka Monika Bizjak, podpredsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Majda Struc in mag. Vojko Vavpotič direktor Javnega zavoda Mladi zmaji Centra za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih. Oddajo pripravlja Petra Medved.


16.06.2014

Razvoj otroških možganov

Se vam zdi starševstvo težko? Pa se zavedate, da so težki trenutki pravzaprav priložnost, da pomagate otroku rasti in se razvijati in so zelo pomemben del starševstva. Tako razlagata Daniel Siegel in Tina Payne Bryson v knjigi Celostni razvoj otroških možganov, v kateri nam avtorja predstavljata najsodobnejša odkritja v razvoju otroških možganov in predstavita 12 praktičnih metod, ki jih lahko uporabimo pri vsakodnevnih starševskih izzivih. V Družinskem in terapevtskem centru Pogled so ob tej knjigi pripravili srečanja, ki jih vodita specialistki zakonske in družinske terapije Andreja Vukmir in Barbara Vister. Knjigo Celostni razvoj otroških možganov in razmišljanja ob njej bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti na Prvem. Pripravlja Lucija Fatur.


09.06.2014

Smernice za poročanje o otrocih

Kakšne so pravice otrok, ko se znajdejo v medijskih prispevkih? Ali lahko novinarji razkrijemo njihove osebne podatke, kadar poročamo o njih? Kdaj lahko to lahko storimo? To so le nekatere dileme, pred katere smo postavljeni novinarji, ko poročamo o otrocih. Kakšna priporočila in premislek prinašajo Smernice za poročanje o otrocih in kakšna je raven spoštovanja etičnih standardov novinarskega poklica ter varovanja temeljnih otrokovih pravic v Sloveniji, o tem se bo Petra Medved pogovarjala v oddaji Med štirimi stenami z gosti: s predsednico Novinarskega častnega razsodišča pri Društvu novinarjev Slovenije in novinarko Dnevnika Ranko Ivelja, z novinarko Vala 202, ki pripoveduje zgodbe družin iz projekta Botrstvo Jano Vidic in z višjim kriminalističnim inšpektorjem v oddelku za mladostniško kriminaliteto na generalni policijski upravi Antonom Klančnikom.


02.06.2014

Starostna razlika med partnerjema

Popolna starostna razlika med partnerjema je štiri leta in štiri mesece, vendar samo, če je ženska mlajša. To menda kažejo rezultati raziskave, ki jo je lani objavil Daily Mail, drugi največji britanski dnevni časopis. Kaj pa, če je moški od svoje partnerke starejši 20, 30, celo 40 let? Ali pa, če je ženska tista, ki je starejša polovica para? Kako funkcionira taka zveza, kako jo sprejema okolica? Kaj so plusi in kaj minusi velike starostne razlike in ali lahko žensko precej starejši moški res zanima le zaradi denarja? In zakaj bi se želel fant v svojih dvajsetih ali tridesetih zaplesti v resno zvezo z več kot 10 let starejšo žensko, ki ima morda že skoraj odrasle otroke? V oddaji Med štirimi stenami bo Andreja Čokl gostila dva para, ki uspešno kljubujeta stereotipom o "primerni" starostni razliki med partnerjema, in dr. Veroniko Podgoršek, psihoterapevtko s področja družinske in zakonske terapije.


26.05.2014

Moške dojke

Ste že slišali za ginekomastijo? Gre za razrast žleznega tkiva dojke pri moškem, ki nastane zaradi hormonskega neravnovesja. Pojavi se lahko že pri novorojenčkih, fantih v puberteti in pri starejših moških. Vzroke za ginekomastijo in načine zdravljenja bo pojasnil endokrinolog dr. Tomaž Kocjan. Zelo redko moški zbolijo za rakom dojke. Pa vendarle. V oddaji bo svojo izkušnjo z nami delil bolnik, ki so ga lani novembra operirali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Jana Bajželj.


19.05.2014

Mladi in alkohol

V Sloveniji imajo mladi preprost dostop do alkohola, pitje pa dojemajo kot nekaj čisto normalnega, pomeni jim način zabave in sprostitve, so ugotovili v raziskavi Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju od leta 2002 do leta 2010, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskava je tudi pokazala, da sta bili dve petini slovenskih petnajstletnikov v življenju že vsaj dvakrat opiti, delež mladostnikov, ki so prvič v življenju pili alkohol pri 13-ih letih ali manj, pa se je v tem obdobju povečal, porast je opazen tako pri fantih kot pri dekletih. Tvegano pitje alkohola v zgodnji mladosti pa pomeni večje tveganje za poznejši razvoj odvisnosti od alkohola. V oddaji Med štirimi stenami bomo ugotavljali, ali je pitje alkohola pri mladostniku povezano s pitjem njegovih prijateljev in zakaj nekateri prosti čas povezujejo s pitjem alkohola. Kako se kaže pomanjkljiv starševski nadzor in ali se mladostniki zavedajo posledic pitja? Gostje oddaje bodo: člana Anonimnih alkoholikov, ki bosta povedala svoji življenjski zgodbi, ter socialna pedagoginja, vodja programa Izberi sam Špela Dovžan iz DrogArta, združenja, ki mlade na zabavah ozavešča o tveganjih, povezanih z uporabo alkohola, in možnostih za zmanjševanje le teh. V oddaji pa boste lahko slišali tudi pogovor z vodjo Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike v Ljubljani primarijko Mojco Brecelj Kobe. Oddajo pripravlja in vodi Petra Medved.


12.05.2014

Kakšen je uspeh reintegracijskih programov za odvisnike?

Odvisnost od prepovedanih drog predstavlja veliko težavo v družbi. Odvisniki se pogosto zelo kmalu znajdejo na ulici, prepuščeni sami sebi in nekaj nevladnim organizacijam, ki delujejo predvsem na področju preventive. Začaran krog omame, odvisnosti, ulice in kriminala presežejo le redki. Reintegracija ali ponovna vključitev ozdravljenega odvisnika v družbo je zadnji, sklepni del obravnave zasvojenih. Pogoj za vključitev v reintegracijske programe je popolna abstinenca od prepovedanih drog in alkohola, cilja reintegracije pa urejeno bivanje in zaposlitev. Kako uspešni smo? Bi bili reintegracijski programi smiselni tudi v času odvajanja od prepovedanih drog? Nekateri odvisniki namreč opozarjajo na pomanjkanje reintegracijskih programov v Sloveniji. O prednostih in slabostih reintegracijskih programov bomo govorili z Darjo Kocjančič, vodjo programa Reintegracija pri društvu Up, uporabnico, ki je v njihov program vključena 1 leto, vodjo Doma Vincenta Drakslerja, Melito Žontar, z nami pa bo tudi uspešno reintegriran uporabnik programa, ki ga izvaja Center za socialno delo Kranj. Pripravlja Enisa Brizani.


05.05.2014

Kriza srednjih let

Ste stari okoli 40, 45, morda 50 let? Razmišljate o svojem dotedanjem življenju in vas pri tem grabi nekakšno malodušje ter se z nostalgijo spominjate mladosti? Ste pomislili na krizo srednjih let? V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo razmišljali o tem, ali je kriza srednjih let dejstvo ali stereotip. Je nekakšna življenjska inventura neobhodno potrebna, se moramo staranja zavedati? O krizi srednjih let bomo govorili z magistrico Polono Fister, univ. dipl. psihologinjo, slišali pa bomo tudi osebne izkušnje. Voditeljica: Lucija Fatur


28.04.2014

Mreža Matija

V Sloveniji je vse več prebivalcev, starejših od 65 let, in ti vse pogosteje potrebujejo različne oblike pomoči. Včasih ne vedo, kje poiskati pomoč, kje najti človeka, ki jih bo peljal k zdravniku, jim morda uredil vrt ali zanje poskrbel med prazniki. Mreža Matija je pomembna oblika pomoči, ki se plete po vsej Sloveniji in povezuje ponudnike ter številne prostovoljce. O tem, kakšne so izkušnje ponudnikov, uporabnikov in prostovoljcev, pa v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na prvem. Pripravlja Aljana Jocif.


21.04.2014

Uršulinska skupnost

V oddaji Med štirimi stenami smo obiskali smo Uršulinsko skupnost v Ljubljani. Tako drugačno in odmaknjeno se zdi to življenje, pa vendar je za samostanskimi zidovi zelo  živahno. Uršulinski samostan s cerkvijo Svete trojice stoji v središču Ljubljane, ob Slovenski cesti, nasproti Kongresnega trga. V zgodovini je imel pomembno vlogo na verskem, vzgojnem, izobraževalnem ter kulturnem področju,  tako na domačih tleh kot tudi v evropskem prostoru.  Dan se za sestre v Uršulinski skupnosti začne okoli sedmih z molitvijo v kapeli, nato pa hitijo po svojih službenih opravkih. Vsaka sestra ima svoj poklic. O sebi pravijo, da so po duši vzgojiteljice in misijonarke. Že od nekdaj so povezane z zunanjim svetom. Danes  90 otrok obiskuje  Angelin vrtec, v študentskem domu Uršula biva 40 študentk, ustanovile pa so tudi Kulturno društvo Schellenburg. O življenju v skupnosti in njihovem poslanstvu, o skrbi mladih deklet, ki stopijo v samostan ter delu, ki ga opravljajo, se je Petra Medved pogovarjala  s sestrama  predstojnico Boženo Kutnar in Tatjano Car.


21.04.2014

Uršulinska skupnost Ljubljana

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


14.04.2014

Aspergerjev sindrom

Nova Vseslovenska iniciativa za enake možnosti oseb z avtizmom opozarja tudi na težave odraslih oseb z Aspergerjevim sindromom.  V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami boste spoznali 45-letnega Roka, ki je zaposlen v ZRC SAZU, kjer se ukvarja s podatki in iskanjem napak v leksikonih. Piše tudi za spletni časopis Vox Alia (lat. Drugačen glas), ki ga ustvarjajo osebe z Aspergerjevim sindromom.  Čeprav Rok težko vzpostavlja stike z neznanci in se ne mara javno izpostavljati, se je za radijski intervju odločil, ker je, kot sam pravi: »Pozitiven primer oziroma primer dobre prakse«.  Ker vsi odrasli z Aspergerjevim sindromom torej nimajo dobrih izkušenj z razumevanjem okolice, ki pogosto  ne pozna značilnosti te motnje, bodo o tem sindromu, primernih poklicih in možnih rešitvah pripovedovali starši, ki so združeni v društvo AS,  ter strokovnjakinji Maša Tkavc in Sabina Korošec. Pripravlja Jana Bajželj.


07.04.2014

Pomoč bolnim novorojenčkom

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


31.03.2014

Bodybuilding in fitnes

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


24.03.2014

Pogumne mame

V današnji oddaji Med štirimi stenami smo se pogovarjali s pogumnimi mamami, ki jih skozi življenje vodijo srčnost, volja in vztrajnost, predvsem pa velika ljubezen do njihovih otrok – otrok s posebnimi potrebami. Ti otroci se želijo igrati, imeti prijatelje, predvsem pa si želijo biti sprejeti taki, kot so. Gostje Andreja Pader, Sanja Balaban in Sabina Kovačič so z nami delile svoje zgodbe poguma, upanja, strpnosti, potrpežljivosti, pa tudi zaskrbljenosti. Kaj bo z otrokom, ko zanj ne bodo mogle več skrbeti. Oddajo je pripravila Petra Medved.


Stran 25 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov