Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:
“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.”
Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:
“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”
Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:
“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”
Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.
Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.
868 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:
“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.”
Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:
“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”
Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:
“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”
Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.
Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.
Moja soba je projekt dijakov, ki so si želeli izraziti svoje misli ob dveletni negotovosti in v okviru tega več obdobjih karantene, ki so jih izkusili v prejšnjih dveh letih. Nekateri so se v odsotnosti družbe vrstnikov, prireditev in druženj ter pouka in študija na daljavo še kar znašli, večina jih poroča vsaj o osiromašenju življenja v pomembnem razvojnem obdobju, nekateri pa tudi o resnih težavah, v katere jih je pahnilo zaprtje in so se izrazili kot bolni odnosi z domačimi in tudi v obliki psiholoških in mentalnih stisk. Projekt Moja soba bomo gostili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo z nami pobudnica Ela Potočnik, dijakinja 4. letnika gimnazije Vič.
»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato povabila v oddajo Med štirimi stenami.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bomo v oddaji govorili o shizofreniji, duševni motnji, ki ni tako redka, se je pa še vedno drži močna stigma. Zaznamuje celotno družino in okolico človeka s shizofrenijo, ki potrebuje podporo zdravil, podporo domačih in preostale družbe.
Za Luka Plavčaka je bil usoden skok v vodo pred devetimi leti. Športniku, tekmoval je v judu, in študentu Fakultete za pomorstvo v Portorožu, je trenutek usodno zaznamoval življenje. Postal je tetraplegik, vendar je zbral moč in pogum ter se odločil, da ga poškodba hrbtenjače ne bo ustavila v življenju. Kljub težki izkušnji in drugačnemu načinu življenja je postal motivator mladih, ostal zvest športu, pred nekaj dnevi pa je odprl tudi svoje podjetje. Z Lukom Plavčakom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Anksioznost oziroma tesnoba je neprijetno čustvo, ki ga kdo morda niti ne prepozna, drugi pa se borijo z njim več let, a pomoči ne poiščejo. Prav o tem, torej pomoči, smo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo.
Alkoholizem je odvisnost oziroma bolezen, iz katere se posameznik težko izvije sam, saj je vsak vpet v mrežo odnosov z bližnjimi, med katerimi je pogosto nekdo, ki je tudi sam alkoholik. Pomoč in upanje za alkoholike so skupine za samopomoč, ki jih organizirajo pri društvu Anonimni alkoholiki, in za svojce alkoholikov, ki jih organizirajo pri društvu Al Anon. Zgodbo o tem, kako so take skupine pri izhodu iz začaranega kroga pomagale Mojci in Damirju, bomo slišali po 10. uri v oddaji Med štirimi stenami.
Za vsakega je hudo, če zboli za težko boleznijo, če pa zboli otrok, je še toliko hujše. Po definiciji spada rak pri otrocih med redke bolezni v Sloveniji. Na leto zboli med 70 in 80 otrok. Najpogostejša je levkemija, kar v tretjini primerov, sledijo tumorji osrednjega živčevja, limfomi in drugi tumorji. Rakave bolezni pri otrocih se zdravijo s standardnimi metodami – operacije pri solidnih tumorjih, obsevanje, kemoterapija in presaditev kostnega mozga. Skoraj vsi otroci, ki so v otroštvu zboleli za rakom, imajo pozneje v življenju kronične zdravstvene težave, pogosto tudi življenjsko ogrožajoče. Deliti zgodbe otrok, izkušnje, govoriti o bolezni na glas, je vodilo letos ustanovljenega Inštituta Zlata pentljica.
Bil je otrok brez staršev, brez doma, otrok v rejništvu. Čutil je besede, ki so bile pretežke za otrokovo dušo, ki so ga ranile, zabolele, izključevale, ponižale in razvrednotile. Rejništvo in še posebno beseda rejenec sta ga zelo zaznamovali. S svojima knjigama Vonj pečenih jabolk in Kdo sem? Alberto Avguštinčič, upokojeni profesor sociologije in filozofije, odpira veliko bolečih vprašanj o svojem življenju brez nežnosti, ljubezni, sprejetosti v otroštvu. Alberto Avguštinčič, ki pravi, da je pot odpuščanja težka, bo gost oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
»Boriti se ali se vdati? Vsak zagon lupusa, ki sem ga premagala, je pustil v mojem telesu dodatno škodo«, je v svoji avtobiografiji Življenje z volkom zapisala Špela Novak, ki je pri petih letih zbolela za avtoimunsko kronično boleznijo, imenovano sistemski lupus eritematozus. »A največji izzivi v življenju nas prisilijo, da se postavimo sami sebi po robu in se borimo s seboj. In to so najhujše in največje bitke v našem življenju«, pripoveduje v knjigi. O posvojitvi in iskanju bioloških staršev, o boju s hudo boleznijo, ki so jo spremljali osamljenost, depresija, anoreksija, bulimija, nesprejemanje sebe, misli na samomor, ter o pogumu, ki ga je našla v sebi, da je odšla v tujino kot prostovoljka, da bi pomagala drugim, je Špela Novak pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.
Duševne stiske kmečkega prebivalstva so povezane s specifiko tega trdega delovnega in življenjskega okolja ter prevladujočo patriarhalno tradicijo in trdno hierarhijo vrednot. Veliko trenj nastane ob predaji kmetije s starejše na mlajšo generacijo. V podeželskih ali vaških okoljih posamezniki čustvene težave bolj skrivajo kot v urbanih obočjih. Tudi med kmeti se pojavljajo depresija, izgorelost, partnerska nesoglasja, a le redko se obrnejo na pomoč. Jernejka Drolec se je o teh stiskah pogovarjala z eno od mladih 'prevzemnic kmetije', ki ne želi biti imenovana in smo ji spremenili glas, ter z Anjo Mager, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine, ki je s projektom 'NE-MOČ podeželja' prvič naslovila prav te tabu teme.
Gostja današnje oddaje Med štirimi stenami bo 27-letna parašportnica Nastija Fijolič, ki ima spinalno mišično atrofijo. Je paraplesalka, pleše standardne in latinskoameriške plese na vozičku. Po poklicu je diplomirana fotografinja, ukvarja se s fotografijo in video produkcijo, dejavna pa je tudi na na socialnem omrežju. O paraplesu, ustvarjanju in invalidnosti se bo z Nastijo Fijolič pogovarjala Petra Medved. Slišali boste ponovitev majske oddaje.
V tokratni ponovitvi oddaje govorimo o patološkem odnosu med materjo in sinom, ki pozneje odraslemu moškemu lahko pomeni resne težave. Kako in zakaj je lahko ta odnos zapleten, kako se kaže v primarni družini in kako pozneje, kakšen je zdrav odnos med materjo in sinom? O vsem tem se Lucija Fatur pogovarja s Petrom Topičem, psihoterapevtom z Inštituta za zasvojenosti in travme.
Dr. Anica Mikuž Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kako razmišlja o postcovidnem času in vplivu na duševno zdravje otrok? Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje?
Vsakodnevno kakovostno življenje je težavna naloga za bolnike, ki se spopadajo z boleznijo Hashimoto tiroiditis. Že pot do diagnoze je trnova in pogosto odvisna od sreče, iskanje vzrokov in zdravljenje pa sta sploh individualna. O tem, kako pomembno je za ljudi z avtoimunskimi boleznimi, da imajo na voljo ustrezna zdravila, da bi lahko vzdrževali tako želeno vsakodnevno kakovostno življenje, in kakšne boje bijejo bolniki, smo slišali v oddaji Med štirimi stenami konec maja, zdaj pa še enkrat prisluhnimo zgodbi Željke Bohar.
Aspergerjev sindrom je motnja avtističnega spektra, za katero so značilni težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Gre za vseživljenjsko stanje. Kakšno je življenje z aspergerjevim sindromom, bosta razložila gosta oddaje Med štirimi stenami Jan Hlade in Aljaž Koželj, ki imata ta sindrom. Slišali boste ponovitev aprilske oddaje, ki jo je pripravila Petra Medved.
Gospa Alenka Matko Juvančič je žena, mati treh otrok in trenerka tenisa. Z družino so preživeli težko preizkušnjo bolezni mlajšega sina in morali so spoznati življenje tudi z druge plati. Tako obdobje prinese številna vprašanja, a žal premalo odgovorov. O tej preizkušnji, pa tudi o tenisu in o ženski v današnjem svetu se je z Alenko Matko Juvančič pogovarjala Lucija Fatur, slišali boste ponovitev oddaje.
Šolsko leto je za nami in spričevala, ki so prinesla veselje ali razočaranje, so doma. Najbrž se je pri nekaterih starših že polegla tudi slaba volja. Začele so se počitnice in tudi večno vprašanje za starše, kakšne naj bodo: naj otrokom pustijo prosti čas, da si ga organizirajo po svoje, ali naj poskrbijo, da ne bo dolgočasja in da bodo počitnice polne aktivnosti. Vse se reši, če se starši in otroci dobro razumejo. Kaj pa, če se ne? Če je odnos poln sporov in nerazumevanja? Kako rešiti ta problem? O tem Darja Groznik z gostjo Leonido Mrgole, partnersko in družinsko svetovalko.
Plodnost ob številnih okoljskih vplivih na življenje ljudi in industrijsko predelani hrani, ki nam je vedno hitro pri roki, ni več samoumevna. Petra Planinc meni, da je že v mladosti veliko znakov kazalo na to, da bo imela v rodni dobi težave s plodnostjo, vendar jih ni znala brati. Diagnoza neplodnost jo je zelo prizadela, vendar ji ni vzela poguma. Poleg medicinske obravnave, ki je je bila deležna, se je kot doktorica medicine lotila še študija nemedicinskih pristopov k problematiki plodnosti. Sprememba prehrane je prinesla odlične rezultate. Ko je rodila, se je soočila še z nezmožnostjo polnega dojenja zaradi hipoplastičnih dojk. Tudi to težavo je rešila in njeni otroci so ob pomoči doniranega materinega mleka polno dojeni. O samosvojih rešitvah za na videz nerešljive probleme se je s Petro Planinc pogovarjala Cirila Štuber.
Polona Car je vodja posebnih socialnih programov pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Rada potuje, bere in hodi na sprehode v naravo. A njeno življenje že od rojstva spremlja redka genska bolezen, ki se imenuje albinizem. Kakšno je življenje s to boleznijo, na kaj vse je treba paziti in kakšni stereotipi spremljajo bolnike s to boleznijo? O tem se bo z gostjo oddaje Med štirimi stenami Polono Car pogovarjala Petra Medved.
V tokratni oddaji bomo govorili o patološkem odnosu med materjo in sinom, ki kasneje odraslemu moškemu lahko predstavlja resne težave. Kako in zakaj je lahko ta odnos zapleten, kako se kaže v primarni družini in kako pozneje, kakšen je zdrav odnos med materjo in sinom? O vsem tem se bo Lucija Fatur pogovarjala s Petrom Topičem, psihoterapevtom z Inštituta za zasvojenosti in travme.
Neveljaven email naslov