Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Redke bolezni: bulozna epidermoliza

29.02.2016

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive. Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive.

Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem smo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani  Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

Polona Zakošek, mama otroka z bulozno epidermolizo,  se spominja, kako je težko ji je bilo, ko so ji ob rojstvu povedali, da ima sin redko neozdravljivo bolezen:

»Že takoj, ko se je Jan rodil, se je pokazalo, da ima hudo poškodbo kože in rekli so mi, da po literaturi predvidevajo, da naj bi to bila bulozna epidermoliza. Da naj se pripravim, da otrok ne bo živel več kot 3 mesece. Lahko si predstavljate, kakšen šok je to za starše, ko izvejo za takšno diagnozo. Jana so nato odpeljali na neonatalni oddelek porodnišnice v Ljubljani, kjer je ležal na vodni postelji, oblečeni s svilo, pod lučko, oblečen le v vatirane plenice, ker niso vedeli, ali ga smejo obleči ali ne.«

Poloni Zakošek so svetovali, da otroka da v ustanovo, ker je nega takšnega bolnika prezahtevna.

»Želela sem si, da bi Jan dovolj jedel, kar pa je bilo spet težko, ker je bila tudi sluznica okvarjena. Spremljala sem grame, ki so rasli in padali.«

Po mesecu bivanja na neonatalnem oddelku, so ju prestavili na otroški oddelek dermatološke klinike. Tam je prosila, da jo priučijo nege, ker se je odločila, da bo otroka odpeljala domov.

Doktorica biokemije in molekularne biologije Mirjana Liović, ki se že več kot 20 let ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

 »Pri recesivni obliki bulozne epidermolize gre za pomanjkanje proteina,« razlaga dr. Mirjana Liović in pojasni: »Strukturni protein kože je okvarjen na nivoju proteina, zato ima napačno konfiguracijo in svoje funkcije v koži ne more opravljati pravilno. Z bulozno epidermolizo je bilo do zdaj povezanih več kot 12 različnih proteinov, ki imajo predvsem povezovalno vlogo, nekateri so strukturni proteini citoskeleta celic kože, drugi pa so strukturni proteini, ki povezujejo različne plasti kože skupaj.«

Najhujša oblika bulozne epidermolize je distrofična, kjer prihaja že do krčenja sklepov, do krčenja membran ust, do zožanja požiralnika in pa zaraščanja prstov. Pojavijo se rane in mehurji. Ti bolniki se dnevno soočajo z bolečino. Pravilna nega bolnika je izredno pomembna, razlaga Polona Zakošek:

»Zelo pomembno je, kako se ga dotikaš, kaj ima oblečeno, da ne prihaja do trenj, da si pozoren, kje se giblje, da nima takšnih predmetov, da bi se lahko ranil ali poškodoval. Okolje mora biti varno, da ne prihaja do mehurjev in ran.«

Koža bolnikov z bulozno epidermolizo je zelo krhka. Dr. Mirjana Liović:

»Večina nas se ne zaveda, da je koža organ. Koža je največji organ človeškega telesa. Približno 10 % telesne teže zavzema koža. Pri bolnikih z bulozno epidermolizo so različni strukturni proteini okvarjeni in ne morejo opravljati te podporne mehanske funkcije stoodstotno. Koža je sestavljena iz dveh plasti – zgornja plast, to je plast, ki jo mi vidimo, znana je kot epidermis oz. vrhnjica, pod epidermisom pa je dermis oziroma usnjica. Epidermis je večplastno tkivo, ki ga sestavljajo celice in to je plast, ki nas loči od zunanjih dejavnikov. Epidermis in dermis sta med seboj povezana z bazalno membrano, ki je zelo krhka struktura. Sestavljena je iz različnih strukturnih proteinov, ki so med seboj povezani in segajo v zgornjo in spodnjo plast – v epidermis in dermis – in ti dve plasti držijo skupaj. Če pa je katerikoli od teh strukturnih proteinov okvarjen, potem so te plasti med seboj bolj rahlo povezane. Različne mehanske poškodbe, kakor so trenja, kakšen udarec ali kar koli drugega, lahko povzročijo, da pride do razcepa ene plasti od druge ali pa v sklopu same plasti. Pri hujših oblikah bulozne epidermolize je ta nivo razcepa v dermisu, v usnjici, ki je izredno dobro prekrvavljena in to pomeni nastajanje odprtih ran. Pri teh oblikah bulozne epidermolize rane nastajajo po celem telesu in to so zelo, zelo hude oblike te bolezni.«

Velika težava pri teh bolnikih je tudi podhranjenost. Polona Zakošek razloži:

»Prizadeti so tudi ustna sluznica, žrelo, grlo, zožen je požiralnik. Hrane ne morejo žvečiti. Ker ne morejo dovolj odpreti ust, je težje spraviti ščetko v usta, zato je ustna higiena vprašljiva. Po navadi imajo bolniki z distrofično obliko že zlepljen jezik, zato je hranjenje oteženo. Imajo tudi velike izgube železa zaradi krvavenja ran in vse to posledično vpliva na podhranjenost, slabokrvnost in osteoporozo.«

In kako Polona Zakošek doživlja sinovo bolezen, to trpljenje, večno bolečino. Kako jo je spremenila ta bolezen?

»Prva stvar v življenju, ko zveš, da imaš otroka s tako boleznijo je, da se moraš odločiti, ali jo boš sprejel ali ne. To je prva stvar. In ko jo sprejmeš, v bistvu začneš živeti za to. To nekako postane tvoje življenje, niti ne veš, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Vsak dan si povezan s temi bolečinami, ranami, prilagajanjem tempa. Najhujše je mogoče to, ko vidiš, da nekih stvari ne more početi, pa bi jih želel. Še težje pa je, ko odmerjena doza protibolečinskih tablet ne zagrabi. In mu dejansko ne moreš pomagati drugače, kot da si ob njem in da ga tolažiš.«

 


Med štirimi stenami

868 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Redke bolezni: bulozna epidermoliza

29.02.2016

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive. Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive.

Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem smo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani  Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

Polona Zakošek, mama otroka z bulozno epidermolizo,  se spominja, kako je težko ji je bilo, ko so ji ob rojstvu povedali, da ima sin redko neozdravljivo bolezen:

»Že takoj, ko se je Jan rodil, se je pokazalo, da ima hudo poškodbo kože in rekli so mi, da po literaturi predvidevajo, da naj bi to bila bulozna epidermoliza. Da naj se pripravim, da otrok ne bo živel več kot 3 mesece. Lahko si predstavljate, kakšen šok je to za starše, ko izvejo za takšno diagnozo. Jana so nato odpeljali na neonatalni oddelek porodnišnice v Ljubljani, kjer je ležal na vodni postelji, oblečeni s svilo, pod lučko, oblečen le v vatirane plenice, ker niso vedeli, ali ga smejo obleči ali ne.«

Poloni Zakošek so svetovali, da otroka da v ustanovo, ker je nega takšnega bolnika prezahtevna.

»Želela sem si, da bi Jan dovolj jedel, kar pa je bilo spet težko, ker je bila tudi sluznica okvarjena. Spremljala sem grame, ki so rasli in padali.«

Po mesecu bivanja na neonatalnem oddelku, so ju prestavili na otroški oddelek dermatološke klinike. Tam je prosila, da jo priučijo nege, ker se je odločila, da bo otroka odpeljala domov.

Doktorica biokemije in molekularne biologije Mirjana Liović, ki se že več kot 20 let ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

 »Pri recesivni obliki bulozne epidermolize gre za pomanjkanje proteina,« razlaga dr. Mirjana Liović in pojasni: »Strukturni protein kože je okvarjen na nivoju proteina, zato ima napačno konfiguracijo in svoje funkcije v koži ne more opravljati pravilno. Z bulozno epidermolizo je bilo do zdaj povezanih več kot 12 različnih proteinov, ki imajo predvsem povezovalno vlogo, nekateri so strukturni proteini citoskeleta celic kože, drugi pa so strukturni proteini, ki povezujejo različne plasti kože skupaj.«

Najhujša oblika bulozne epidermolize je distrofična, kjer prihaja že do krčenja sklepov, do krčenja membran ust, do zožanja požiralnika in pa zaraščanja prstov. Pojavijo se rane in mehurji. Ti bolniki se dnevno soočajo z bolečino. Pravilna nega bolnika je izredno pomembna, razlaga Polona Zakošek:

»Zelo pomembno je, kako se ga dotikaš, kaj ima oblečeno, da ne prihaja do trenj, da si pozoren, kje se giblje, da nima takšnih predmetov, da bi se lahko ranil ali poškodoval. Okolje mora biti varno, da ne prihaja do mehurjev in ran.«

Koža bolnikov z bulozno epidermolizo je zelo krhka. Dr. Mirjana Liović:

»Večina nas se ne zaveda, da je koža organ. Koža je največji organ človeškega telesa. Približno 10 % telesne teže zavzema koža. Pri bolnikih z bulozno epidermolizo so različni strukturni proteini okvarjeni in ne morejo opravljati te podporne mehanske funkcije stoodstotno. Koža je sestavljena iz dveh plasti – zgornja plast, to je plast, ki jo mi vidimo, znana je kot epidermis oz. vrhnjica, pod epidermisom pa je dermis oziroma usnjica. Epidermis je večplastno tkivo, ki ga sestavljajo celice in to je plast, ki nas loči od zunanjih dejavnikov. Epidermis in dermis sta med seboj povezana z bazalno membrano, ki je zelo krhka struktura. Sestavljena je iz različnih strukturnih proteinov, ki so med seboj povezani in segajo v zgornjo in spodnjo plast – v epidermis in dermis – in ti dve plasti držijo skupaj. Če pa je katerikoli od teh strukturnih proteinov okvarjen, potem so te plasti med seboj bolj rahlo povezane. Različne mehanske poškodbe, kakor so trenja, kakšen udarec ali kar koli drugega, lahko povzročijo, da pride do razcepa ene plasti od druge ali pa v sklopu same plasti. Pri hujših oblikah bulozne epidermolize je ta nivo razcepa v dermisu, v usnjici, ki je izredno dobro prekrvavljena in to pomeni nastajanje odprtih ran. Pri teh oblikah bulozne epidermolize rane nastajajo po celem telesu in to so zelo, zelo hude oblike te bolezni.«

Velika težava pri teh bolnikih je tudi podhranjenost. Polona Zakošek razloži:

»Prizadeti so tudi ustna sluznica, žrelo, grlo, zožen je požiralnik. Hrane ne morejo žvečiti. Ker ne morejo dovolj odpreti ust, je težje spraviti ščetko v usta, zato je ustna higiena vprašljiva. Po navadi imajo bolniki z distrofično obliko že zlepljen jezik, zato je hranjenje oteženo. Imajo tudi velike izgube železa zaradi krvavenja ran in vse to posledično vpliva na podhranjenost, slabokrvnost in osteoporozo.«

In kako Polona Zakošek doživlja sinovo bolezen, to trpljenje, večno bolečino. Kako jo je spremenila ta bolezen?

»Prva stvar v življenju, ko zveš, da imaš otroka s tako boleznijo je, da se moraš odločiti, ali jo boš sprejel ali ne. To je prva stvar. In ko jo sprejmeš, v bistvu začneš živeti za to. To nekako postane tvoje življenje, niti ne veš, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Vsak dan si povezan s temi bolečinami, ranami, prilagajanjem tempa. Najhujše je mogoče to, ko vidiš, da nekih stvari ne more početi, pa bi jih želel. Še težje pa je, ko odmerjena doza protibolečinskih tablet ne zagrabi. In mu dejansko ne moreš pomagati drugače, kot da si ob njem in da ga tolažiš.«

 


30.05.2022

Violeta Suhadolnik, mama otroka s posebnimi potrebami

Kako ohraniti pozitivno družinsko življenje, ko se v družini rodi otrok s posebnimi potrebami? Ko se staršem zruši svet in s tem načrti za otrokovo prihodnost? Kako poskrbeti za sorojence, da ne ostajajo zapostavljeni ob skrbi staršev za takega otroka? Kako ohraniti dober partnerski odnos in preprečiti izgorelost staršev, otroku pa omogočiti brezskrbno otroštvo kljub drugačnosti? Gostja oddaje Med štirimi stenami bo mama otroka s posebnimi potrebami in vodja osebne asistence pri Zvezi Sonček Violeta Suhadolnik, ki bo na podlagi svoje osebne izkušnje osvetlila stanje, v katerem se čez noč znajdejo starši otrok s posebnimi potrebami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.


23.05.2022

Ločitve so stres za vse, še posebej za otroke

Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez. Razvez, torej ločitev, je bilo 1774. V 883-tih razvezah so bili udeleženi tudi otroci. Kar vsak tretji otrok v Sloveniji je udeležen pri ločitvi staršev. Kako otroci doživljajo razvezo staršev, kakšne so najbolj travmatične izkušnje in kako otrokom prihraniti stres, bolečino in žalost? Ali drži, da se otroci ločenih staršev tudi sami v dobi odraslosti najverjetneje ločijo? O tem v pogovoru z Alenko Lanz, zakonsko in družinsko terapevtko, specializirano za področje okrevanja po ločitvi pri otrocih in odraslih.


16.05.2022

Špela Novak: Življenje z volkom

»Boriti se ali se vdati? Vsak zagon lupusa, ki sem ga premagala, je pustil v mojem telesu dodatno škodo«, je v svoji avtobiografiji Življenje z volkom zapisala Špela Novak, ki je pri petih letih zbolela za avtoimunsko kronično boleznijo, imenovano sistemski lupus eritematozus. »A največji izzivi v življenju nas prisilijo, da se postavimo sami sebi po robu in se borimo s seboj. In to so najhujše in največje bitke v našem življenju«, pripoveduje v knjigi. O posvojitvi in iskanju bioloških staršev, o boju s hudo boleznijo, ki so jo spremljali osamljenost, depresija, anoreksija, bulimija, nesprejemanje sebe, misli na samomor, ter o pogumu, ki ga je našla v sebi, da je odšla v tujino kot prostovoljka, da bi pomagala drugim, bo Špela Novak pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.


09.05.2022

Željka Bohar: Prevzela sem odgovornost za svojo bolezen

Vsakodnevno kakovostno življenje je težavna naloga za bolnike, ki se spopadajo z boleznijo Hashimoto (Hašimoto) tiroiditis. Že pot do diagnoze je trnova in pogosto odvisna od sreče, iskanje vzrokov in zdravljenje pa je sploh individualno. O tem, kako pomembno je za ljudi z avtoimunskimi boleznimi, da imajo na voljo ustrezna zdravila, da bi lahko vzdrževali tako želeno vsakodnevno kakovostno življenje in kakšne boje bijejo bolniki bomo slišali v zgodbi Željke Bohar.


02.05.2022

Paraplesalka Nastija Fijolič

Gostja današnje oddaje Med štirimi stenami bo 27-letna parašportnica Nastija Fijolič, ki ima spinalno mišično atrofijo. Je paraplesalka, pleše standardne in latinskoameriške plese na vozičku. Po poklicu je diplomirana fotografinja, ukvarja se s fotografijo in videoprodukcijo, dejavna pa je tudi na socialnem omrežju. O paraplesu, ustvarjanju in invalidnosti se bo z Nastijo Fijolič pogovarjala Petra Medved.


25.04.2022

Dr. Anica Mikuš Kos

Dr. Anica Mikuš Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje? Kako razmišlja o pocovidnem obdobju in vplivu na duševno zdravje otrok?


18.04.2022

Danica Vidmar v iskanju poti do odraslih hčera

Zgodba Danice Vidmar je zgodba deklice, za katero si je oče odkrito želel, da bi bila deček. Svojo neustreznost je v primarni družini reševala z odličnim učnim uspehom, s katerim je prišla do poklica, ki ji je omogočil samostojnost. Družinski odnosi in vzorci pa so jo kljub temu zavirali v rasti in odločilno vplivali na izbiro partnerja, ki ga je po zaslugi sposobnosti za samostojno življenje zapustila in kot samohranilka z dvema hčerkama zagrizeno garala za zaslužek in tudi za to, da bi hčerkama nadomestila očeta. V tem prizadevanju je ostala slepa za to, kar sta zares potrebovali in tako je tlakovala pot skrbi, želje dati vse, in tako se je gradil neljubeč družinski vzorec. Danica Vidmar si je začela utirati pot do odraslih hčera šele sredi svojega petega desetletja, ko je srečala danskega družinskega terapevta in uvidela razliko med potrebami in željami tako sebe kot tudi hčera in se naučila najprej poskrbeti zase. Danico Vidmar, avtorico knjige Deklice brez gnezda, je pred mikrofon povabila Cirila Štuber.


11.04.2022

"Zdrava hrana ni zdrava, če živimo v nezdravih odnosih."

"Nisi okej? Povej naprej." Ste kdaj razmišljali, zakaj tako težko govorimo o duševnih stiskah, zakaj jih marsikdo še vedno skriva, zakaj jim marsikdo še vedno ne verjame? Klara Leben je ena tistih mladih, ki so o svojih težavah pripravljeni spregovoriti in s tem nagovoriti vse tiste, ki se jim zdi tema duševne stiske še vedno tabu. Postala je ena od ambasadork kampanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, njena izkušnja pa jo je pripeljala do tega, da zdaj sama pomaga. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.


04.04.2022

Življenje z aspergerjevim sindromom

Aspergerjev sindrom je motnja avtističnega spektra, za katero so značilni težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Gre za vseživljenjsko stanje. Kakšno je življenje z aspergerjevim sindromom, bosta razložila gosta oddaje Med štirimi stenami Jan Hlade in Aljaž Koželj, ki imata ta sindrom. Oddajo pripravlja Petra Medved.


28.03.2022

Petra Znoj, mama nedonošenčkov, v knjigi Junaki prvega nadstropja zbrala zgodbe

"V šoku sem sedela na postelji in premlevala. Manjši dvojček ima 900 gramov! Ali sploh lahko preživiš z 900 grami?" Tako se spominja Petra Znoj. Dvojčka Adam in Žan sta zdaj stara dobri dve leti in sta taka kot njuni vrstniki – radoživa in polna otroške radovednosti. A njuna zgodba je tudi zgodba dveh malih borcev, rojenih prezgodaj. Približno 1400 otrok na leto se v Sloveniji rodi prezgodaj . V knjigi Junaki prvega nadstropja je Petra Znoj zbrala pripovedi mamic nedonošenih otrok. Njihove zgodbe so polne strahu, pa tudi izjemne življenjske moči. Naj bo knjiga opora in moč vsem, ki se bodo s to problematiko še spoprijeli, razmišlja.


21.03.2022

Veščine za samostojno življenje - kako opolnomočiti osebe z motnjo v duševnem razvoju za uspešnejše vključevanje v skupnost?

Popolno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo je geslo današnjega svetovnega dneva Downovega sindroma. Osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kako opolnomočiti invalidne osebe za uspešnejše vključevanje v skupnost in kako lahko pridobijo veščine in znanja za čim bolj samostojno življenje v skupnosti, še posebno na svojem domu? O tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami s koordinatorjem projekta Veščine za samostojno življenje in psihoterapevtom zakonske in družinske terapije Dragom Švajgerjem. V oddaji boste slišali tudi uporabnici projekta iz Varstveno-delovnega centra Želva Anito Banko in Petro Jurečič ter zgodbo mame otroka z Downovim sindromom Petre Jesenovec. Oddajo pripravlja Petra Medved.


14.03.2022

Redke rešitve za redke bolezni

Kako poteka življenje z otrokom z redko boleznijo, za katero obstaja zdravilo, a kljub temu ni nobenega zagotovila, da bo terapija uspešna. Kako se spremeni življenje družini in kakšna je pot do rešitev, do katerih si jo pri redkih boleznih pogosto starši gradijo sproti sami in ne predstavlja le poti do zdravila, pač pa tudi do psihosocialne pomoči, ki je praviloma zanemarjena. O tem se bo v oddaji Med štirimi stenami z dr. Nejcem Jelenom, očetom otroka z ozdravljivo redko boleznijo, pogovarjala Cirila Štuber.


07.03.2022

Življenje nam je pokazalo tudi drugo plat

Gospa Alenka Matko Juvančič je žena, mati treh otrok in trenerka tenisa. Z družino so preživeli težko preizkušnjo bolezni mlajšega sina in morali so spoznati življenje tudi z druge plati. Tako obdobje prinese številna vprašanja, a žal premalo odgovorov. O tej preizkušnji, pa tudi o tenisu in o ženski v današnjem svetu se bo z Alenko Matko Juvančič pogovarjala Lucija Fatur.


28.02.2022

Dr. Ljubica Marjanovič Umek o pomenu igre za razvoj otrok

Pretekli teden so imeli počitnice otroci iz vzhodne in osrednje Slovenije, ta teden pa tisti iz zahodnega dela. Covid je tudi v tem šolskem vplival na otroke in mladostnike, otežil običajne stike s sovrstniki in marsikatere zunajšolske dejavnosti. Covid je otroke tudi še dodatno priklenil na pametne naprave. Včasih se zdi, da pozabljamo na pomen igre in pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok - oboje pa ima v vsestranskem razvoju otrok gotovo velik pomen.


21.02.2022

Sašo Dudić: Že kot otrok nisem poznal občutka pripadnosti

Sašo Dudić je uspešen tetovator, pa tudi gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, oče, plezalec in potapljač. Na svoji poti v uspešno odraslo življenje se je soočal s slabo samopodobo, depresijo, občutki panike in utesnjenosti ter motnjami hranjenja. Takrat si je želel več strokovne pomoči in predvsem to, da bi se že prej opogumil in svojo stisko delil z drugimi.


14.02.2022

Tadeja Brankovič: Peta olimpijada

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo nekdanja vrhunska športnica biatlonka s štirimi nastopi na olimpijskih igrah Tadeja Brankovič. Športu je ostala zvesta tudi po koncu kariere, saj predava različnim organizacijam, poučuje smučarski tek, nordijsko hojo in rolanje. O svojem življenju je napisala knjigo Peta olimpijada. »Štiri olimpijske igre so merile rezultat na štoparici. Peta ne meri hitrosti,« je zapisala v knjigi. Ta je zanjo najtežja, saj se spopada z rakom. Naučila jo je zavedanja, da je vse minljivo. In kot nadaljuje v knjigi: »Zato je potrebno živeti. Biti hvaležen za vse, kar imaš. Ni vse samoumevno. Treba je zaupati vase in se imeti rad. Biti optimističen in pozitiven.« O vrhunskem športu in boju z boleznijo se bo s Tadejo Brankovič, ki svoj mir in svobodo išče v gibanju, pogovarjala Petra Medved.


07.02.2022

Epilepsija - bolezen z mnogimi obrazi

Epilepsija - bolezen, ki morda še vedno prinaša strah in mnogo vprašanj. A tudi bolezen, ki jo medicina že dobro obvladuje, zato se bolniki in njihovi svojci vedno bolj uspešno spopadajo z vsakdanjim življenjem. K sprejemanju epilepsije prav tako pripomore širjenje znanja in vedenja, predsodkov je vse manj. Drugi ponedeljek v februarju skupaj z več kot 140-imi državami po svetu zaznamujemo mednarodni dan epilepsije. Naša tokratna sogovornica je dr. Natalija Krajnc, dr. med., specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednica Društva Liga proti epilepsiji. Z Lucijo Fatur sta pogovor začeli o tem, zakaj velja, da je epilepsija bolezen z mnogimi obrazi.


31.01.2022

Dr. Lea Žmuc Veranič, specialistka psihiatrije, o depresiji pri starejših

V pandemičnih časih je zaznati več tesnobnih, depresivnih stanj. Strokovnjaki govorijo tudi o pandemični utrujenosti. Kako se s tem časom spopadajo starejši, pri katerih postaja depresija že tako ali tako pogostejša? Nekateri podatki govorijo o petini oziroma tretjini starostnikov, ki jih pesti depresija. Kako jo prepoznavamo, kako starejšim pomagamo in kako jo lahko preprečimo?


24.01.2022

Sram je prekinitev medosebnega mostu

O sramu kot normalnem čustvu, ki se pojavi v določenem obdobju otroštva, in o sramu kot pretirano toksičnem stanju, ki povzroča izgubo stika med starši in otroki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Tudi o tem, kako pomembno je samoopazovanje in v skladu s tem spreminjanje svojih odzivov v odnosu z otrokom, da nas ne odnese predaleč, se bo Cirila Štuber pogovarjala z dr. Janezom Sečnikom, relacijskim družinskim terapevtom iz Študijskoraziskovalnega centra za družino.


17.01.2022

Življenje družine z dvema invalidnima otrokoma

Anže in Enej Strazberger sta živahna 12 let stara dvojčka. Njuna mladost pa se razlikuje od mladosti vrstnikov, saj imata cerebralno paralizo in sta težko gibalno ovirana. Najbolj si želita, da bi lahko hodila, se ukvarjala s športom in se sproščeno igrala na otroških igriščih, tako pa dogajanje spremljata le iz električnih invalidskih vozičkov. Kakšno je življenje družine, ki ima dva invalidna otroka, kakšno pomoč bi potrebovala, kako poskrbeti za potrebe otrok in kako preprečiti izgorelost staršev? Gostja oddaje bo Darja Strazberger, mama, ki požrtvovalno skrbi za svoja otroka. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov