Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vpliv spletne pornografije

19.11.2018

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je mnogokrat primarni vir informacij internet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je "običajen" spolni odnos, kako naj bi se med njim obnašal moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki. O tem v tokratni oddaji Med 4 stenami. Njena avtorica je Andreja Gradišar.

Otroci se s pornografskimi vsebinami srečajo pri povprečno 11 letih, to je njihov primarni vir informacij o spolnosti

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih, le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je velikokrat primarni vir informacij splet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je »običajen« spolni odnos, kako naj bi se med njim vedla moški in ženska. Statistika kaže, da do pornografskih vsebin naključno ali načrtno pridejo povprečno pri enajstih letih, številni seveda že prej, pojasnjuje psihoterapevt Peter Topić, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme. Svoje prvo srečanje s pornografskimi vsebinami pa takole opisuje 19-letni David:

“Bili smo v šoli v naravi. V sobi je bilo pet fantov, no, takrat fantkov, starih kakšnih 13, 14 let. Nismo vedeli, za kaj gre. To smo gledali, ker je večina starejših fantov to gledala. Bolj iz radovednosti kot zaradi česa drugega.”

“Spletna pornografija pošilja zelo škodljiva sporočila,” pravi Peter Topić in našteva: “Da nam zgrešene predstave o človeški spolnosti. Moške in ženske paralizira, ko se obremenjujejo s tem, kar vidijo tam. Realna spolnost nekaterim postane povsem nezanimiva.

Nekateri moški pričakujejo, da se bodo ženske vedle enako kot tiste, ki so jih videli v pornografskih filmih. Potem pa je prisotno razočaranje oziroma v skrajnih primerih nekateri poskušajo izsiliti tako obliko seksualnosti. Ženske pa verjamejo, da če se ne bodo vedle tako, kot vidijo, da ne bodo dobile ljubezni, da je ne bodo vredne.

Po dolgotrajnem ogledovanju spletne pornografije se pri ženskah pojavi neobčutljivost spolovila, orgazmi so lahko prehitri ali pa jih ne morejo več doživljati, pojavlja se tekmovanje z videnim, včasih gredo celo na kirurški poseg, da bi se približale videnemu. Pri moških se pojavijo težave z izlivom in doživljanjem orgazma, erektilna disfunkcija.”

Svojo izkušnjo zaradi masovnega gledanja pornografskih videov na spletu pogumno opisuje Marko Toš, ki pravi, da je včasih te vsebine gledal tudi po cele dni. Posledično ni imel več želje po tem, da bi si našel partnerico. Ko si jo je “po čudnem naključju”, kot pravi sam, našel, so se pojavile druge težave:

“Z njo seks ni bil to, kar sem si predstavljal, da bo. Nisem mogel doživeti orgazma, erekcija je bila slaba. To je vplivalo na mene in njo, nisva si znala razložiti, zakaj se to dogaja. Ona je sicer mislila, da je zaradi nje, da mi ni dovolj všeč. Zaradi tega sva tudi končala.”

Peter Topić, ki je tudi avtor priročnika Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi, pravi, da je takšnih zasvojenosti s spletnim seksom vse več. Tako kot Marko tudi on pravi, da je prvi korak, da mora človek, ki ima težave, to ozavestiti, si priznati. Sledi iskanje informacij o zasvojenosti s seksualnostjo oziroma točneje zasvojenosti s spletnim seksom. “Večina se odvajanja najraje loti sama,” opaža, a pravi, da naj ljudje poiščejo strokovno pomoč, če ne gre. Zasvojenost s spletnim seksom je namreč ena tistih, ki se zaradi naše močno seksualizirane družbe, v kateri golota ni redkost, pogosto vrne.

“Vprašanje ni, ali se bo otrok srečal s pornografskimi vsebinami, temveč le, kdaj se bo to zgodilo,” ob koncu poudarja Peter Topić, ki staršem svetuje naslednje:

“Vprašati se morajo, kakšna sporočila dajejo mladostnikom. Pogovor je zelo pomemben – da normalizirajo spolnost, da jo postavijo v kontekst odraslosti, da otrokom pomagajo ponotranjiti vrednote, ki jih povezujemo s spolnostjo, kot so ljubezen, spoštovanje in varnost.”


Med štirimi stenami

868 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Vpliv spletne pornografije

19.11.2018

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je mnogokrat primarni vir informacij internet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je "običajen" spolni odnos, kako naj bi se med njim obnašal moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki. O tem v tokratni oddaji Med 4 stenami. Njena avtorica je Andreja Gradišar.

Otroci se s pornografskimi vsebinami srečajo pri povprečno 11 letih, to je njihov primarni vir informacij o spolnosti

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih, le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je velikokrat primarni vir informacij splet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je »običajen« spolni odnos, kako naj bi se med njim vedla moški in ženska. Statistika kaže, da do pornografskih vsebin naključno ali načrtno pridejo povprečno pri enajstih letih, številni seveda že prej, pojasnjuje psihoterapevt Peter Topić, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme. Svoje prvo srečanje s pornografskimi vsebinami pa takole opisuje 19-letni David:

“Bili smo v šoli v naravi. V sobi je bilo pet fantov, no, takrat fantkov, starih kakšnih 13, 14 let. Nismo vedeli, za kaj gre. To smo gledali, ker je večina starejših fantov to gledala. Bolj iz radovednosti kot zaradi česa drugega.”

“Spletna pornografija pošilja zelo škodljiva sporočila,” pravi Peter Topić in našteva: “Da nam zgrešene predstave o človeški spolnosti. Moške in ženske paralizira, ko se obremenjujejo s tem, kar vidijo tam. Realna spolnost nekaterim postane povsem nezanimiva.

Nekateri moški pričakujejo, da se bodo ženske vedle enako kot tiste, ki so jih videli v pornografskih filmih. Potem pa je prisotno razočaranje oziroma v skrajnih primerih nekateri poskušajo izsiliti tako obliko seksualnosti. Ženske pa verjamejo, da če se ne bodo vedle tako, kot vidijo, da ne bodo dobile ljubezni, da je ne bodo vredne.

Po dolgotrajnem ogledovanju spletne pornografije se pri ženskah pojavi neobčutljivost spolovila, orgazmi so lahko prehitri ali pa jih ne morejo več doživljati, pojavlja se tekmovanje z videnim, včasih gredo celo na kirurški poseg, da bi se približale videnemu. Pri moških se pojavijo težave z izlivom in doživljanjem orgazma, erektilna disfunkcija.”

Svojo izkušnjo zaradi masovnega gledanja pornografskih videov na spletu pogumno opisuje Marko Toš, ki pravi, da je včasih te vsebine gledal tudi po cele dni. Posledično ni imel več želje po tem, da bi si našel partnerico. Ko si jo je “po čudnem naključju”, kot pravi sam, našel, so se pojavile druge težave:

“Z njo seks ni bil to, kar sem si predstavljal, da bo. Nisem mogel doživeti orgazma, erekcija je bila slaba. To je vplivalo na mene in njo, nisva si znala razložiti, zakaj se to dogaja. Ona je sicer mislila, da je zaradi nje, da mi ni dovolj všeč. Zaradi tega sva tudi končala.”

Peter Topić, ki je tudi avtor priročnika Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi, pravi, da je takšnih zasvojenosti s spletnim seksom vse več. Tako kot Marko tudi on pravi, da je prvi korak, da mora človek, ki ima težave, to ozavestiti, si priznati. Sledi iskanje informacij o zasvojenosti s seksualnostjo oziroma točneje zasvojenosti s spletnim seksom. “Večina se odvajanja najraje loti sama,” opaža, a pravi, da naj ljudje poiščejo strokovno pomoč, če ne gre. Zasvojenost s spletnim seksom je namreč ena tistih, ki se zaradi naše močno seksualizirane družbe, v kateri golota ni redkost, pogosto vrne.

“Vprašanje ni, ali se bo otrok srečal s pornografskimi vsebinami, temveč le, kdaj se bo to zgodilo,” ob koncu poudarja Peter Topić, ki staršem svetuje naslednje:

“Vprašati se morajo, kakšna sporočila dajejo mladostnikom. Pogovor je zelo pomemben – da normalizirajo spolnost, da jo postavijo v kontekst odraslosti, da otrokom pomagajo ponotranjiti vrednote, ki jih povezujemo s spolnostjo, kot so ljubezen, spoštovanje in varnost.”


08.06.2020

Bolezen tisočerih obrazov

Multipli sklerozi pravijo bolezen tisočerih obrazov, saj so težave bolnikov zelo raznolike: občutek mravljinčenja ali otopelosti telesa, motnje koordinacije, poslabšanje mišične moči, pešanje vida in sluha, težave z mokrenjem. Bolezen lahko človeku čez noč popolnoma spremeni življenje. Gre za kronično avtoimunsko vnetno bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem - možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Bolnikov lastni imunski sistem proizvaja protitelesa, ki napadajo zaščitni ovoj okoli živčnih celic. Pri nas imamo približno 2.500 registriranih bolnikov z multiplo sklerozo, v Združenju multiple skleroze Slovenije pa ocenjujejo, da je bolnikov približno 3.500. Med bolniki je okoli dve tretjini zˇensk in tretjina mosˇkih. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom - lahko pa tudi v otroštvu ali po 60. letu. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako je z zdravljenjem in kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija za te bolnike – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostoma, ki se tudi sama spopadata s to boleznijo: Tajo Habič in namestnikom predsednika Združenja multiple skleroze Slovenije Edvardom Rednakom. Oddajo vodi Petra Medved.


01.06.2020

S svojo izkušnjo pomagam premagovati stisko drugih

Na življenjske stiske se odzovemo vsak drugače. Nekateri težko najdejo izhod, drugi svoja spoznanja in razmišljanja želijo podeliti z drugimi in jim s tem povedati, da v stiski niso sami. Ko je pred leti Breda Brezovar Goljar zbolela za rakom, so ji zelo pomagali pogovori s prijateljico, ki je raka prebolela pred njo. Ta izkušnja jo je nagovorila, da se je vključila v delo Društva onkoloških bolnikov kot prostovoljka, danes pa je tudi podpredsednica društva.


25.05.2020

Slepota ga ne ovira v življenju

Miha Srebrnjak je vid popolnoma izgubil med dvanajstim in trinajstim letom. Vendar ga to ni ustavilo, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode - odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjaka, ki vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje, je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.


18.05.2020

Medosebni stiki otrok z vrstniki so poligon za učenje

Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.


11.05.2020

Mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami

Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.


04.05.2020

Človek se oblikuje v delu, odnosih in komunikaciji

Ko se bodo zaposleni po daljšem obdobju odsotnosti vrnili na svoja delovna mesta, bodo njihovi odzivi zelo različni. Tisti, ki so delali na daljavo in so se privadili na nov način dela, bodo želeli tudi v prihodnje delati doma in manj v službenem okolju. Drugi pa bodo povratka v službo veseli, ker bodo vnovič lahko vzpostavili pristnejše odnose in komunikacijo. Gostja oddaje je dr. Danijela Brečko, ki ima več kot dvajsetletne izkušnje s področja profesionalnega osebnega razvoja in voditeljstva. Magistrirala je na Filozofski fakulteti s področja osebnega razvoja in je na temo svojega magisterija izdala tudi knjigo Kako se odrasli spreminjamo. Doktorirala je s področja načrtovanja kariere in vloge izobraževanja.


27.04.2020

Med štirimi stenami

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.


20.04.2020

Motnje hranjenja niso vzrok, ampak posledica

Svetovalni svet je društvo za pomoč pri motnjah hranjenja. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje, še vedno pa so stigmatizirane. Vzroki zanje so najrazličnejši, soočenje z motnjami hranjenja pa včasih predstavja dolgotrajno in trnovo pot. Zadnji teden marca bi moral biti posvečen osveščanju o motnjah hranjenja, v Svetovalnem svetu so tudi pripravili letak Bližnji in motnje hranjenja, pripravljali so tudi dan odprtih vrat in stojnico na Prešernovem trgu. Zaradi epidemije je vse to odpadlo, tokratno oddajo je prav ob tistem času pripravila Lucija Fatur.


13.04.2020

Varno okolje, delovne navade in odnos do vrednot in etike so popotnica staršev otroku v življenju.

Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.« Doktor Aleksander Zadel je bil gost februarske oddaje Med štirimi stenami, tokrat pa boste oddajo lahko slišali znova. Z njim se je pogovarjala Petra Medved.


06.04.2020

Hodim in tečem k sebi

Tek je naravna oblika gibanja, ki ne krepi samo telesnih, ampak tudi psihične sposobnosti človeka. Beno Arnejčič se je s tekom začel ukvarjati po prelomnem dogodku v svojem življenju. O svojih tekaških izkušnjah in tudi strokovnih ugotovitvah bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj. Ponovitev oddaje.


30.03.2020

Senzorna integracija

Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih – o tem bomo govorili v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.


23.03.2020

Učenje ob glasbi

Mnogi verjamejo, da je glasba univerzalno zdravilo za človekovo dušo – pomiri nas, nam da energijo, nam pomaga, da se lažje in hitreje osredotočimo na intelektualno delo. Dokazano je, da določene frekvence lahko pomagajo pri zbranosti, sproščanju, učenju. S tem sta se pri svojem raziskovanju in učenju nevrolingvističnega programiranja srečali tudi OLGA PAULIČ in BERNARDA POTOČNIK. V tokratni ponovitvi oddaje Med štirimi stenami boste lahko znova slišali, kakšna spoznanja sta uporabili pri učenju dijakov in drugih slušateljev ter kakšne so njune izkušnje. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.


16.03.2020

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že več kot 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že od mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa tudi figure, akte in abstraktne like. Udeležuje se različnih kolonij in Ex-temporov. Imela je več samostojnih razstav, sodelovala je tudi na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. V oddaji Med štirimi stenami nam je odprla vrata svojega likovnega sveta, ki je s slabšanjem vida postal tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš povedala novinarki Petri Medved.


09.03.2020

Obolenje ščitnice ni ovira za polno življenje

Bolnika lahko dobro razume samo tisti, ki je tudi sam bolnik. To velja tudi za bolnike z različnimi obolenji ščitnice, zato so se že pred več kot desetletjem povezali v društvo Metuljčica. Kako je kljub številnim težavam, ki jih prinaša bolezen, kot so izčrpanost, depresija, živčnost in tesnoba, spreminjanje urnika spanja, sprememba apetita in okusa ter razbijanje srca, mogoče živeti polno življenje, se bomo pogovarjali s Klavdijo Eržen in Gregorjem Srčnikom.


02.03.2020

Si pridna?

dr. Saša Krajnc: Pretirano pridni ljudje se morajo vprašati, kaj si želijo zase Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? »Pretirano pridni ljudje, ki so izgubili sebe v ugajanju drugim, se morajo vprašati, kaj si želijo zase in kaj bi naredili, če jih ne bi bilo strah, kaj si bodo o njih mislili drugi,« pravi dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, s katero se bomo o tem pogovarjali v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Dr. Sašo Krajnc je v studio povabila Lucija Fatur.


24.02.2020

Popotnica za življenje: varno okolje, delovne navade in odnos do vrednot in etike

Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok in ustanovitelj Inštituta za osebni razvoj C.A.R. ter soustanovitelj in direktor zaposlitvene agencije Competo. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.«


17.02.2020

"Zdaj skrbim zase, za svojo malo punčko"

Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtom, s katerim je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.


10.02.2020

Med štirimi stenami

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.


03.02.2020

Življenje s stomo

Pri nas živi približno 3500 oseb s trajno ali začasno izločalno stomo. Stoma je umetno narejena odprtina na vratu ali trebuhu, katere namen je zagotoviti dihanje, hranjenje in izločanje blata ali urina, kadar zaradi bolezni po naravni poti to ni mogoče. V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana so združeni stomisti z izločalnimi stomami. Stomo na izločilih je treba narediti, ko je prebavni ali sečni trakt tako poškodovan, da je normalno izločanje onemogočeno. Vzroki za te težave so lahko prirojene nepravilnosti, nepravilnosti v razvoju, karcinom, kronično vnetna črevesna bolezen Morbus Crohn (Crohnova bolezen) in ulcerozni kolitis ter poškodbe prebavil, ki so posledica različnih nesreč. Kakšno je življenje s stomo, s kakšnimi stiskami se srečujejo bolniki, kakšne programe izvajajo v invalidskem društvu Ilko Ljubljana za lažje premagovanje težav in kako bolnikom s stomo pomagajo njihovi prostovoljci – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gosti: predsednikom društva Zoranom Terglavom, prostovoljko Renato Laznik in članom Branetom Tometom. Oddajo je pripravila Petra Medved.


27.01.2020

Travme

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izpostavljamo travmatična doživetja vojne, jetništva, trpljenja, lakote, nasilja, groženj in bližine smrti. Kakšni mehanizmi se sprožijo v človeku, ko se znajde v brezizhodnih okoliščinah? Kako se spremeni njegov pogled na sebe in svet? Kako se travmatična izkušnja prenaša iz ene generacije v drugo? V studio Prvega sta povabljena otroška psihiatrinja primarijka Anica Mikuš Kos ter psihiater in psihoterapevt Miran Možina.


Stran 11 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov