Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vpliv spletne pornografije

19.11.2018

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je mnogokrat primarni vir informacij internet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je "običajen" spolni odnos, kako naj bi se med njim obnašal moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki. O tem v tokratni oddaji Med 4 stenami. Njena avtorica je Andreja Gradišar.

Otroci se s pornografskimi vsebinami srečajo pri povprečno 11 letih, to je njihov primarni vir informacij o spolnosti

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih, le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je velikokrat primarni vir informacij splet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je »običajen« spolni odnos, kako naj bi se med njim vedla moški in ženska. Statistika kaže, da do pornografskih vsebin naključno ali načrtno pridejo povprečno pri enajstih letih, številni seveda že prej, pojasnjuje psihoterapevt Peter Topić, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme. Svoje prvo srečanje s pornografskimi vsebinami pa takole opisuje 19-letni David:

“Bili smo v šoli v naravi. V sobi je bilo pet fantov, no, takrat fantkov, starih kakšnih 13, 14 let. Nismo vedeli, za kaj gre. To smo gledali, ker je večina starejših fantov to gledala. Bolj iz radovednosti kot zaradi česa drugega.”

“Spletna pornografija pošilja zelo škodljiva sporočila,” pravi Peter Topić in našteva: “Da nam zgrešene predstave o človeški spolnosti. Moške in ženske paralizira, ko se obremenjujejo s tem, kar vidijo tam. Realna spolnost nekaterim postane povsem nezanimiva.

Nekateri moški pričakujejo, da se bodo ženske vedle enako kot tiste, ki so jih videli v pornografskih filmih. Potem pa je prisotno razočaranje oziroma v skrajnih primerih nekateri poskušajo izsiliti tako obliko seksualnosti. Ženske pa verjamejo, da če se ne bodo vedle tako, kot vidijo, da ne bodo dobile ljubezni, da je ne bodo vredne.

Po dolgotrajnem ogledovanju spletne pornografije se pri ženskah pojavi neobčutljivost spolovila, orgazmi so lahko prehitri ali pa jih ne morejo več doživljati, pojavlja se tekmovanje z videnim, včasih gredo celo na kirurški poseg, da bi se približale videnemu. Pri moških se pojavijo težave z izlivom in doživljanjem orgazma, erektilna disfunkcija.”

Svojo izkušnjo zaradi masovnega gledanja pornografskih videov na spletu pogumno opisuje Marko Toš, ki pravi, da je včasih te vsebine gledal tudi po cele dni. Posledično ni imel več želje po tem, da bi si našel partnerico. Ko si jo je “po čudnem naključju”, kot pravi sam, našel, so se pojavile druge težave:

“Z njo seks ni bil to, kar sem si predstavljal, da bo. Nisem mogel doživeti orgazma, erekcija je bila slaba. To je vplivalo na mene in njo, nisva si znala razložiti, zakaj se to dogaja. Ona je sicer mislila, da je zaradi nje, da mi ni dovolj všeč. Zaradi tega sva tudi končala.”

Peter Topić, ki je tudi avtor priročnika Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi, pravi, da je takšnih zasvojenosti s spletnim seksom vse več. Tako kot Marko tudi on pravi, da je prvi korak, da mora človek, ki ima težave, to ozavestiti, si priznati. Sledi iskanje informacij o zasvojenosti s seksualnostjo oziroma točneje zasvojenosti s spletnim seksom. “Večina se odvajanja najraje loti sama,” opaža, a pravi, da naj ljudje poiščejo strokovno pomoč, če ne gre. Zasvojenost s spletnim seksom je namreč ena tistih, ki se zaradi naše močno seksualizirane družbe, v kateri golota ni redkost, pogosto vrne.

“Vprašanje ni, ali se bo otrok srečal s pornografskimi vsebinami, temveč le, kdaj se bo to zgodilo,” ob koncu poudarja Peter Topić, ki staršem svetuje naslednje:

“Vprašati se morajo, kakšna sporočila dajejo mladostnikom. Pogovor je zelo pomemben – da normalizirajo spolnost, da jo postavijo v kontekst odraslosti, da otrokom pomagajo ponotranjiti vrednote, ki jih povezujemo s spolnostjo, kot so ljubezen, spoštovanje in varnost.”


Med štirimi stenami

868 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Vpliv spletne pornografije

19.11.2018

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je mnogokrat primarni vir informacij internet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je "običajen" spolni odnos, kako naj bi se med njim obnašal moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki. O tem v tokratni oddaji Med 4 stenami. Njena avtorica je Andreja Gradišar.

Otroci se s pornografskimi vsebinami srečajo pri povprečno 11 letih, to je njihov primarni vir informacij o spolnosti

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih, le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je velikokrat primarni vir informacij splet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je »običajen« spolni odnos, kako naj bi se med njim vedla moški in ženska. Statistika kaže, da do pornografskih vsebin naključno ali načrtno pridejo povprečno pri enajstih letih, številni seveda že prej, pojasnjuje psihoterapevt Peter Topić, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme. Svoje prvo srečanje s pornografskimi vsebinami pa takole opisuje 19-letni David:

“Bili smo v šoli v naravi. V sobi je bilo pet fantov, no, takrat fantkov, starih kakšnih 13, 14 let. Nismo vedeli, za kaj gre. To smo gledali, ker je večina starejših fantov to gledala. Bolj iz radovednosti kot zaradi česa drugega.”

“Spletna pornografija pošilja zelo škodljiva sporočila,” pravi Peter Topić in našteva: “Da nam zgrešene predstave o človeški spolnosti. Moške in ženske paralizira, ko se obremenjujejo s tem, kar vidijo tam. Realna spolnost nekaterim postane povsem nezanimiva.

Nekateri moški pričakujejo, da se bodo ženske vedle enako kot tiste, ki so jih videli v pornografskih filmih. Potem pa je prisotno razočaranje oziroma v skrajnih primerih nekateri poskušajo izsiliti tako obliko seksualnosti. Ženske pa verjamejo, da če se ne bodo vedle tako, kot vidijo, da ne bodo dobile ljubezni, da je ne bodo vredne.

Po dolgotrajnem ogledovanju spletne pornografije se pri ženskah pojavi neobčutljivost spolovila, orgazmi so lahko prehitri ali pa jih ne morejo več doživljati, pojavlja se tekmovanje z videnim, včasih gredo celo na kirurški poseg, da bi se približale videnemu. Pri moških se pojavijo težave z izlivom in doživljanjem orgazma, erektilna disfunkcija.”

Svojo izkušnjo zaradi masovnega gledanja pornografskih videov na spletu pogumno opisuje Marko Toš, ki pravi, da je včasih te vsebine gledal tudi po cele dni. Posledično ni imel več želje po tem, da bi si našel partnerico. Ko si jo je “po čudnem naključju”, kot pravi sam, našel, so se pojavile druge težave:

“Z njo seks ni bil to, kar sem si predstavljal, da bo. Nisem mogel doživeti orgazma, erekcija je bila slaba. To je vplivalo na mene in njo, nisva si znala razložiti, zakaj se to dogaja. Ona je sicer mislila, da je zaradi nje, da mi ni dovolj všeč. Zaradi tega sva tudi končala.”

Peter Topić, ki je tudi avtor priročnika Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi, pravi, da je takšnih zasvojenosti s spletnim seksom vse več. Tako kot Marko tudi on pravi, da je prvi korak, da mora človek, ki ima težave, to ozavestiti, si priznati. Sledi iskanje informacij o zasvojenosti s seksualnostjo oziroma točneje zasvojenosti s spletnim seksom. “Večina se odvajanja najraje loti sama,” opaža, a pravi, da naj ljudje poiščejo strokovno pomoč, če ne gre. Zasvojenost s spletnim seksom je namreč ena tistih, ki se zaradi naše močno seksualizirane družbe, v kateri golota ni redkost, pogosto vrne.

“Vprašanje ni, ali se bo otrok srečal s pornografskimi vsebinami, temveč le, kdaj se bo to zgodilo,” ob koncu poudarja Peter Topić, ki staršem svetuje naslednje:

“Vprašati se morajo, kakšna sporočila dajejo mladostnikom. Pogovor je zelo pomemben – da normalizirajo spolnost, da jo postavijo v kontekst odraslosti, da otrokom pomagajo ponotranjiti vrednote, ki jih povezujemo s spolnostjo, kot so ljubezen, spoštovanje in varnost.”


20.03.2023

Tokrat bo drugače – izpoved matere odvisnika od drog

Kako je na drugi strani štirih sten življenja odvisnika, kjer so njegovi svojci, ljudje, ki ga imajo radi, še zlasti matere, ki z brezpogojno ljubeznijo poskušajo pomagati svojemu otroku, da bi opustil drogo. Saša Kveder, ki je svojo zgodbo izlila na papir v obliki romana z naslovom Tokrat bo drugače, je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.


13.03.2023

Motnje spanja niso le nespečnost

17. marca obeležujemo svetovni dan spanja. Motnje spanja so pogoste, saj samo za kronično nespečnostjo trpi več kot 30% ljudi. Nespečnost je po Mednarodni klasifikaciji motenj spanja le ena od 90 različnih motenj. Ker nezdravljene motnje vodijo v kronične bolezni, vplivajo pa tudi na psihično ravnovesje, jih je treba prepoznati in tudi zdraviti. To počnejo priznani strokovnjaki z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami v Centru za motnje spanja. Ena le teh je dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. medicine, specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, ki se že več kot 20 let ukvarja s preučevanjem spanja in motenj spanja.


06.03.2023

Samopoškodovanje pri mladostnikih

Kaj je samopoškodovanje in kateri so najpogostejši vzroki? V kakšni čustveni stiski se znajde mladostnik, da ga privede do takega vedenja, in kako mu pomagati, da se bo naučil prepoznati in zdravo izražati svoja čustva? Kakšno vlogo imajo pri tem družina, starši, vrstniki in strokovne službe ter kakšno je zdravljenje? Gostja oddaje bo dr. Andreja Poljanec, psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije in vodja oddelka za psihologijo Univerze Sigmunda Freuda na Dunaju – podružnice v Ljubljani.


27.02.2023

Pigmentna retinopatija, redka genetska bolezen mrežnice

V Sloveniji živi približno 120 tisoč ljudi z redkimi boleznimi. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli pet ali manj ljudi na 10 tisoč prebivalcev. Genetske bolezni mrežnice so skupina bolezni, za katere je značilna postopna izguba fotoreceptorskih celic. Najpogostejša je pigmentna retinopatija. Kako s to redko boleznijo živita fotograf Branko Čeak in predsednica društva Svetloba Mihela Gorše, bosta pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.


20.02.2023

Zavrgel uspešno podjetniško kariero in se odpravil na ulico

Kaj človeka pripelje do tega, da zapusti podjetje, ki ga je ustanovil, s tem pa tudi odličen in stalen dohodek, ter se poda s kitaro na ulico? Rory Hughes se je odpravil v nasprotno smer – v proces sestopa z uspešne podjetniške poti na negotovo pot iskanja umetniškega navdiha. Kako je potekal ta proces preobrazbe in kam ga je pripeljal, je zanimalo Cirilo Štuber.


13.02.2023

Terapevtski psi dokazano pomagajo!

Britanski pisatelj Joe Randolph Ackerley je zapisal: Pes ima v življenju en sam cilj – da podari svoje srce. Ne samo, da je človekov prijatelj. Tudi terapevtske sposobnosti psa so nedvomne in pridobivajo vse večjo veljavo tudi v strokovni javnosti. Slovensko društvo za terapijo ob pomoči psov Tačke pomagačke je bilo ustanovljeno leta 2007. Delo vodnikov in psov je usmerjeno v izboljševanje počutja otrok, mladostnikov, odraslih, starostnikov in ljudi s posebnimi potrebami. Terapevtsko delo ob pomoči psov opravljajo že v 126 različnih ustanovah po vsej Sloveniji - tudi v Domovih za starejše.


06.02.2023

"Alja je naša zvezdica na nebu."

Izguba otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu zaznamuje vso družino. Žalost, vprašanja, mnogo vprašanj, bolečina. Kako živeti naprej? Kako s tem soočiti otroka, ki se veseli bratca ali sestrice? Bomo zmogli? "Nad mavrico" je slikanica Katje Rinc, namenjena prav najmlajšim, s pomočjo katere starši lahko razložijo sorojencu, kaj se je zgodilo.


30.01.2023

Mila Vučko - slepa sedmošolka in nadarjena mlada glasbenica

»Vse se da, če se hoče. Potem najdeš pot,« pravi Saša Petričič Vučko, mama slepe sedmošolke in nadarjene mlade glasbenice Mile. Mila je predlani na državnem tekmovanju TEMSIG postala državna prvakinja iz nauka o glasbi – solfeggia. Na istem tekmovanju je lani marca postala tudi državna prvakinja iz igranja na kljunasto flavto v svoji kategoriji. Leta 2021 pa je osvojila prvo nagrado na tekmovanju Glasbena čipka iz Idrije. O njej so v društvu Svetloba posneli tudi kratki dokumentarni film, bila pa je tudi predstavljena na razstavi Ustvarjalci sprememb, ki jo je priredila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O soočanju družine z Milino slepoto, o tem, kako je potekala vzgoja slepe deklice, o podpori družine na njeni poti ter o glasbenem ustvarjanju – o vsem tem bosta v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali gostji oddaje Saša Petričič Vučko in Mila Vučko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.


23.01.2023

Vpliv porodne izkušnje na otroka in partnerja

Kako travmatski porod vpliva na otroka, ki se rojeva, kakšne posledice lahko ima za odnose v družini in zakaj lahko povzroči poporodno depresijo tudi pri novopečenih očetih. O pomenu dobre porodne izkušnje se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali z Majo Majcen Nadu, mamo z dvema različnima porodnima izkušnjama, in dr. Špelo P. Peternel, mamo in dulo, ki že 15 let spremlja nosečnice pred porodom in ob njem.


16.01.2023

Pametne naprave povzročajo odvisnost že pri majhnih otrocih

Uporaba pametnih naprav skriva številne pasti in povzroča odvisnost že pri majhnih otrocih, opažajo pediatri.


09.01.2023

"Ko bolečina postane naša vsakdanja spremljevalka"

Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem smo govorili v novembrski oddaji, gostje pa so bile asist. dr. Zala Kuret, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz URI Soča, osebno zgodbo pa je z nami delila Tanja Hartman. Slišali boste ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Lucija Fatur.


02.01.2023

Prostovoljec Janez Hudej, nekdanji dolgoletni predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske

Janez Hudej je prostovoljec in nekdanji dolgoletni predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki dokazuje, da je življenje lahko kakovostno tudi na invalidskem vozičku. Je ustanovitelj Zavoda Vozim, ki je znan po delavnicah »Vozim, vendar ne hodim«, in začetnik potapljanja za invalide. Decembra lani je od državnega sveta Republike Slovenije za svoje prostovoljno delo dobil plaketo, ki so jo podelili najzaslužnejšim društvenim delavcem prostovoljcem. Janez Hudej bo gost oddaje Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.


19.12.2022

Vsak otrok se rodi, a ni vseeno kako

Porodna izkušnja je tema, o kateri se po navadi pogovarjamo v zaprtih krogih. Še zlasti slabe izkušnje ostajajo zaprte med štirimi stenami ali zato, da ne bi prestrašili nič hudega slutečih kandidatk za porod, ali pa zato, ker porodnica s tako izkušnjo občuti sram in krivdo, ker ni znala ali zmogla roditi drugače, zato o tem raje ne govori. O porodnih izkušnjah se je Cirila Štuber pogovarjala z mamo Majo Majcen Nadú in mamo in dulo Špelo P. Peternel.


12.12.2022

Kako kljub bolezni, multipli sklerozi, živeti kakovostno življenje

Multiplo sklerozo imenujejo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj se pri vsakem bolniku kaže drugače. Je neozdravljiva avtoimunska bolezen, običajno gre za vnetno stanje, ki uniči mielin in tako upočasni ali povsem zavre prevajanje živčnih impulzov. Zbolevajo odrasle osebe, stare med 20 in 40 let. Bolezen je drugi najpogostejši vzrok za invalidnost pri mladih. »Da se živeti in doživeti in preživeti. Kljub oviram, kljub bremenom, kljub zankam in pastem življenja,« je zapisala Darja Majce, bolnica z multiplo sklerozo, v svojem blogu Izgubljena v vesolju. Kako ohraniti svoj način življenja kljub hudi bolezni in kako živeti kakovostno življenje? Kakšen je proces sprejemanja bolezni, kako spreobrniti miselnost v: kaj zmorem in ne, česa ne zmorem – o tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami bolnica Darja Majce ter doktorica zakonske in družinske terapije in magistrica zdravstvene nege Anita Pirečnik Noč. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.


05.12.2022

Stanovanjska skupina za mlade kot nova priložnost

V tokratni oddaji so nam odprli vrata stanovalci z vodjo in mentorico v Stanovanjski skupini za mlade v Novi Gorici, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT. Gre za skupino, ki mladim, ki se znajdejo v stiski, pomaga na poti v življenje na mnogih področjih. Kako poteka njihov dan, česa vsega se naučijo, kateri so posebni izzivi, s katerimi se srečujejo – o vsem tem pripovedujejo.


28.11.2022

Vsako leto 500 pogrešanih oseb

»Od sobote pogrešajo 76-letnega …« Tako se pogosto začne informacija o pogrešani osebi v medijih. Vsako leto je takih pogrešanih oseb približno 500, pravijo na Generalni policijski upravi. Največ je odraslih starejših, 30 odstotkov pa znaša delež pogrešanih mladoletnih. Kakšni so razlogi, da kdo postane pogrešan, kako gredo iskalne akcije in kako se končajo – o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo gost Damjan Miklič, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte in vodja evropske Mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe.


21.11.2022

Bipolarna motnja ima TRI faze

Jaka Tomc je svoje doživljanje manične depresije oz. bipolarne motnje opisal v knjigi Manični poet. Kaj se dogaja med maničnimi napadi na eni in napadi depresije na drugi strani? Kako se je soočil s hospitalizacijo, kako se je na to odzvala okolica in kako se je nazadnje moral sprijazniti s tem, da je motnja del njegovega življenja, so vprašanja, ki smo jih Jaki Tomcu, sicer mlademu pisatelju iščočega duha, ki si vztrajno utira svojo pot med bralce, zastavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.


14.11.2022

Življenje s sladkorno boleznijo

Sladkorna bolezen je za bolnika veliko breme, saj vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegove družine. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, najpogostejša pa je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Kako pomembna sta preventiva in pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni, kako zmanjšati zaplete, kakšne so terapije in kako povečati kakovost bolnikovega življenja? Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta bolnik Matej Mihelčič in doc. dr. Igor Frangež, predstojnik kliničnega oddelka za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na katerem se ukvarjajo tudi s kirurško obravnavo pacientov s sindromom diabetičnega stopala. Z gostoma se bo pogovarjala Petra Medved.


07.11.2022

"Ko bolečina postane naša vsakdanja spremljevalka"

Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz URI Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman.


31.10.2022

"Če izgubiš otroka, se žalovanje nikoli ne konča."

Pred prvim novembrom, dnevom spomina na mrtve, v oddaji Med štirimi stenami gostimo Urško Kolenc, predsednico društva Junaki 3. nadstropja. To društvo povezuje starše otrok, obolelih za rakom. In prav ti otroci so Junaki, ki se zdravijo ali so se zdravili na hematoonkološkem oddelku v tretjem nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani. Ker gre za hude bolezni, se včasih zgodbe teh otrok ne končajo dobro. Tudi zgodba Urškine hčerke Eme je takšna. Kako se spopada z izgubo, kako društvo lahko pomaga drugim, ki se spoprijemajo s smrtjo ljubljenih, ali obstajajo glede žalovanja zmotna prepričanja, o vsem tem v oddaji, ki jo je pripravila Darja Groznik.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov