Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nasilje nad ženskami

26.11.2018

Začeli so se svetovni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. Ženske, ki so žrtve nasilja, o svojih stiskah težko spregovorijo. Bolečina ostane tudi potem, ko jim uspe zapustiti nasilen odnos. Kljub temu pa nekatere zberejo pogum in spregovorijo o svojih zgodbah. Tudi zato, da bi opogumile tiste, ki se nasilju še ne zmorejo upreti iz različnih razlogov. Za našo oddajo je spregovorila Milena. Njeno pripoved je komentirala Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja.

Glavno sporočilo njene zgodbe: Nikomur ni treba doživljati nasilja!

Milena je z nekdanjim možem živela sedem let. Ker je vedno pogosteje segal po alkoholu, je postajal ljubosumen in agresiven. Ko je bilo v nevarnosti njeno življenje, je sklenila, da naredi temu konec, saj je prepričana, da je življenje eno samo.

“Ko mi je nož nastavil na vrat, sem se bojevala z njim, da bi mu ga izbila iz rok. Nož je padel na tla. Že prvi mož mi je grozil z nožem. Nekoč ga je vrgel proti meni in ker sem umaknila glavo, se je zapičil v vrata.”

Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja pojasnjuje, da alkohol in ljubosumje nista vzrok za nasilje. Veliko alkoholikov ni nasilnih. Alkohol je samo eden izmed dejavnikov tveganja za povzročanje nasilja. Res pa je, da je alkohol zelo pogosto izgovor. Povzročitelj nasilja zaradi opitosti čuti manj ovir za svoja nasilna dejanja.

“Povzročitelj nasilja je nasilen zato, ker se je sam odločil, da bo svoje konflikte in stiske reševal z nasiljem. To je njegova zavestna odločitev.”

Ljubosumje zelo pogosto zamenjujemo za ljubezen. Ženske so včasih prepričane, da jih ima partner rad, ker si želi, da zapustijo svoje prijateljice in ne komunicirajo z drugimi moškimi.

“Nekatere celo nehajo hoditi v službo, da bi se lahko bolj posvetile svojemu partnerju. Ljubosumje ni ljubezen, ampak oblika nadzora, ki se zelo pogosto razvije v različne oblike fizičnega nasilja.”

Pot iz nasilne partnerske zveze v varnost in svobodo je po navadi zelo dolga. Ženske imajo občutek, da ne morejo več z nikomer govoriti. Celo lastne mame jim rečejo, naj potrpijo. Tudi Milena ni dobila utehe in podpore pri svoji mami. Ko ji je potožila, ji je rekla: “Potrpi. Med se poliže, skleda se razbije.”

Nikomur ni treba doživljati nasilja. Zato obstajajo organizacije in ustanove, ki pomagajo ženskam pri iskanju rešitev. Številka Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je 080-11-55.


Med štirimi stenami

868 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Nasilje nad ženskami

26.11.2018

Začeli so se svetovni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. Ženske, ki so žrtve nasilja, o svojih stiskah težko spregovorijo. Bolečina ostane tudi potem, ko jim uspe zapustiti nasilen odnos. Kljub temu pa nekatere zberejo pogum in spregovorijo o svojih zgodbah. Tudi zato, da bi opogumile tiste, ki se nasilju še ne zmorejo upreti iz različnih razlogov. Za našo oddajo je spregovorila Milena. Njeno pripoved je komentirala Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja.

Glavno sporočilo njene zgodbe: Nikomur ni treba doživljati nasilja!

Milena je z nekdanjim možem živela sedem let. Ker je vedno pogosteje segal po alkoholu, je postajal ljubosumen in agresiven. Ko je bilo v nevarnosti njeno življenje, je sklenila, da naredi temu konec, saj je prepričana, da je življenje eno samo.

“Ko mi je nož nastavil na vrat, sem se bojevala z njim, da bi mu ga izbila iz rok. Nož je padel na tla. Že prvi mož mi je grozil z nožem. Nekoč ga je vrgel proti meni in ker sem umaknila glavo, se je zapičil v vrata.”

Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja pojasnjuje, da alkohol in ljubosumje nista vzrok za nasilje. Veliko alkoholikov ni nasilnih. Alkohol je samo eden izmed dejavnikov tveganja za povzročanje nasilja. Res pa je, da je alkohol zelo pogosto izgovor. Povzročitelj nasilja zaradi opitosti čuti manj ovir za svoja nasilna dejanja.

“Povzročitelj nasilja je nasilen zato, ker se je sam odločil, da bo svoje konflikte in stiske reševal z nasiljem. To je njegova zavestna odločitev.”

Ljubosumje zelo pogosto zamenjujemo za ljubezen. Ženske so včasih prepričane, da jih ima partner rad, ker si želi, da zapustijo svoje prijateljice in ne komunicirajo z drugimi moškimi.

“Nekatere celo nehajo hoditi v službo, da bi se lahko bolj posvetile svojemu partnerju. Ljubosumje ni ljubezen, ampak oblika nadzora, ki se zelo pogosto razvije v različne oblike fizičnega nasilja.”

Pot iz nasilne partnerske zveze v varnost in svobodo je po navadi zelo dolga. Ženske imajo občutek, da ne morejo več z nikomer govoriti. Celo lastne mame jim rečejo, naj potrpijo. Tudi Milena ni dobila utehe in podpore pri svoji mami. Ko ji je potožila, ji je rekla: “Potrpi. Med se poliže, skleda se razbije.”

Nikomur ni treba doživljati nasilja. Zato obstajajo organizacije in ustanove, ki pomagajo ženskam pri iskanju rešitev. Številka Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je 080-11-55.


12.03.2007

Kompulzivno prenajedanje

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


05.03.2007

Kako bomo ukrepali proti družinskemu nasilju

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


26.02.2007

Zdenka Zalokar Divjak - Kako vzgajamo otroke in mladostnike?

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


19.02.2007

Milan Kranjec Pavlica - Vloga moškega v družini

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


12.02.2007

Destigmatizacija depresije

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


05.02.2007

Srečen zakon - ali je to sploh mogoče?

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


22.01.2007

O svojcih anonimnih alkoholikov

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


15.01.2007

Starši otrok s posebnimi potrebami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


Stran 44 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov