Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripravlja Andreja Gradišar.
Tek spodbuja rast novih živčnih celic ter izboljša naše kognitivne sposobnosti
Ko govorimo o teku, ima večina v mislih le to, kar je od vratu navzdol, pravi dr. Brezovar, a v formo je potrebno spraviti tudi možgane. Pri teku se aktivira več možganskih centrov: “To je možgansko zelo kompleksen proces. Pri njem ne sodelujejo le motorična omrežja, tu je tudi motivacija, omrežja, ki so odgovorna za govor, omrežja, ki so potrebna za vidno procesiranje. Toliko kot je maratoncev, toliko je različnih kombinacij, kaj vse se dogaja v možganih maratonca med tekom.”
Zelo različne so tudi misli, ki prevevajo možgane tistih, ki se podajo na 42-kilometrsko preizkušnjo. Kot pravi dr. Brezovar, so to po navadi zelo nenavadne misli, običajno so avtomatske in jih je težko napovedati ali krotiti. “Lahko pa si pripravimo nabor misli, ki jih prikličemo, ko je težko,” predlaga sogovornik. Kot pravi, pri vsakemu maratoncu, ne glede na to ali gre za profesionalca ali rekreativca, nastopi obdobje krize, ko tekač priteče do t. i. zidu.
Takrat se ubadaš z vprašanji kot sta, kaj mi je tega treba, zakaj se mučim. Je pa odvisno do vsakega posameznika, kako odreagira. Ali se ustraši, si reče, pritekel sem ob zid in ne gre več naprej. Lahko pa si reče, kriza je tukaj, čakata me 2 kilometra zelo težkega teka, in teče dalje. Pomaga, če si vnaprej pripravimo kratke stavke, ki si jih bomo ponavljali, ko pride do krize. To naj bodo stavki, ki te poženejo, da ne odnehaš z neko aktivnostjo.
“Ko se bližaš cilju, si zelo evforičen. Prijatelj, ki je tekel z menoj med gledalci, mi takrat ni mogel več slediti,” razlaga dr. Brezovar, ki je tudi že sam pretekel maraton.
Gre za delirij, ta evforija se velikokrat pojavi na koncu. Zavedanje, da se bližaš cilju, zvoki iz okolice, vse to v človeku sproži eksplozijo hormonov. Tu so adrenalin, kortizol, saj smo v pozitivnem stresu, dopamin, ki je povezan z dojemanje nagrade, ki bo prišla čez tistih 300 metrov.
Tako kot pri večini stvari, tudi pri teku ni priporočljivo pretiravanje. Maraton ni nekaj, česar bi se lotili vsak dan. Je pa zelo dobro, če se s tekom ali hitro hojo ukvarjamo redno.
Aerobna aktivnost (tek, hitrejša hoja) v naših možganih sproščata nevrotrofične faktorje. To so molekule, ki pospešujejo nevrogenezo, rast novih nevronov. To poteka predvsem v hipokampusu, centru, ki je odgovoren za učenje in pridobivanje novega znanja.
Dr. Brezovar še dodaja, da anaerobna vadba nima enakega učinka. Pri njej možgane treniramo na drugačen način. “Šprinterji se morajo na primer zelo hitro odzvati na startu. Pri njih pa je bolj poudarjeno to, kako hitro možgani sprocesirajo zvoke iz pištole, kako hitro pošljejo signal po naših hrbtenjači našim mišicam, da se te začnejo premikati,” pojasnjuje sogovornik.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pripravlja Andreja Gradišar.
Tek spodbuja rast novih živčnih celic ter izboljša naše kognitivne sposobnosti
Ko govorimo o teku, ima večina v mislih le to, kar je od vratu navzdol, pravi dr. Brezovar, a v formo je potrebno spraviti tudi možgane. Pri teku se aktivira več možganskih centrov: “To je možgansko zelo kompleksen proces. Pri njem ne sodelujejo le motorična omrežja, tu je tudi motivacija, omrežja, ki so odgovorna za govor, omrežja, ki so potrebna za vidno procesiranje. Toliko kot je maratoncev, toliko je različnih kombinacij, kaj vse se dogaja v možganih maratonca med tekom.”
Zelo različne so tudi misli, ki prevevajo možgane tistih, ki se podajo na 42-kilometrsko preizkušnjo. Kot pravi dr. Brezovar, so to po navadi zelo nenavadne misli, običajno so avtomatske in jih je težko napovedati ali krotiti. “Lahko pa si pripravimo nabor misli, ki jih prikličemo, ko je težko,” predlaga sogovornik. Kot pravi, pri vsakemu maratoncu, ne glede na to ali gre za profesionalca ali rekreativca, nastopi obdobje krize, ko tekač priteče do t. i. zidu.
Takrat se ubadaš z vprašanji kot sta, kaj mi je tega treba, zakaj se mučim. Je pa odvisno do vsakega posameznika, kako odreagira. Ali se ustraši, si reče, pritekel sem ob zid in ne gre več naprej. Lahko pa si reče, kriza je tukaj, čakata me 2 kilometra zelo težkega teka, in teče dalje. Pomaga, če si vnaprej pripravimo kratke stavke, ki si jih bomo ponavljali, ko pride do krize. To naj bodo stavki, ki te poženejo, da ne odnehaš z neko aktivnostjo.
“Ko se bližaš cilju, si zelo evforičen. Prijatelj, ki je tekel z menoj med gledalci, mi takrat ni mogel več slediti,” razlaga dr. Brezovar, ki je tudi že sam pretekel maraton.
Gre za delirij, ta evforija se velikokrat pojavi na koncu. Zavedanje, da se bližaš cilju, zvoki iz okolice, vse to v človeku sproži eksplozijo hormonov. Tu so adrenalin, kortizol, saj smo v pozitivnem stresu, dopamin, ki je povezan z dojemanje nagrade, ki bo prišla čez tistih 300 metrov.
Tako kot pri večini stvari, tudi pri teku ni priporočljivo pretiravanje. Maraton ni nekaj, česar bi se lotili vsak dan. Je pa zelo dobro, če se s tekom ali hitro hojo ukvarjamo redno.
Aerobna aktivnost (tek, hitrejša hoja) v naših možganih sproščata nevrotrofične faktorje. To so molekule, ki pospešujejo nevrogenezo, rast novih nevronov. To poteka predvsem v hipokampusu, centru, ki je odgovoren za učenje in pridobivanje novega znanja.
Dr. Brezovar še dodaja, da anaerobna vadba nima enakega učinka. Pri njej možgane treniramo na drugačen način. “Šprinterji se morajo na primer zelo hitro odzvati na startu. Pri njih pa je bolj poudarjeno to, kako hitro možgani sprocesirajo zvoke iz pištole, kako hitro pošljejo signal po naših hrbtenjači našim mišicam, da se te začnejo premikati,” pojasnjuje sogovornik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov