Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripravlja Andreja Gradišar.
Tek spodbuja rast novih živčnih celic ter izboljša naše kognitivne sposobnosti
Ko govorimo o teku, ima večina v mislih le to, kar je od vratu navzdol, pravi dr. Brezovar, a v formo je potrebno spraviti tudi možgane. Pri teku se aktivira več možganskih centrov: “To je možgansko zelo kompleksen proces. Pri njem ne sodelujejo le motorična omrežja, tu je tudi motivacija, omrežja, ki so odgovorna za govor, omrežja, ki so potrebna za vidno procesiranje. Toliko kot je maratoncev, toliko je različnih kombinacij, kaj vse se dogaja v možganih maratonca med tekom.”
Zelo različne so tudi misli, ki prevevajo možgane tistih, ki se podajo na 42-kilometrsko preizkušnjo. Kot pravi dr. Brezovar, so to po navadi zelo nenavadne misli, običajno so avtomatske in jih je težko napovedati ali krotiti. “Lahko pa si pripravimo nabor misli, ki jih prikličemo, ko je težko,” predlaga sogovornik. Kot pravi, pri vsakemu maratoncu, ne glede na to ali gre za profesionalca ali rekreativca, nastopi obdobje krize, ko tekač priteče do t. i. zidu.
Takrat se ubadaš z vprašanji kot sta, kaj mi je tega treba, zakaj se mučim. Je pa odvisno do vsakega posameznika, kako odreagira. Ali se ustraši, si reče, pritekel sem ob zid in ne gre več naprej. Lahko pa si reče, kriza je tukaj, čakata me 2 kilometra zelo težkega teka, in teče dalje. Pomaga, če si vnaprej pripravimo kratke stavke, ki si jih bomo ponavljali, ko pride do krize. To naj bodo stavki, ki te poženejo, da ne odnehaš z neko aktivnostjo.
“Ko se bližaš cilju, si zelo evforičen. Prijatelj, ki je tekel z menoj med gledalci, mi takrat ni mogel več slediti,” razlaga dr. Brezovar, ki je tudi že sam pretekel maraton.
Gre za delirij, ta evforija se velikokrat pojavi na koncu. Zavedanje, da se bližaš cilju, zvoki iz okolice, vse to v človeku sproži eksplozijo hormonov. Tu so adrenalin, kortizol, saj smo v pozitivnem stresu, dopamin, ki je povezan z dojemanje nagrade, ki bo prišla čez tistih 300 metrov.
Tako kot pri večini stvari, tudi pri teku ni priporočljivo pretiravanje. Maraton ni nekaj, česar bi se lotili vsak dan. Je pa zelo dobro, če se s tekom ali hitro hojo ukvarjamo redno.
Aerobna aktivnost (tek, hitrejša hoja) v naših možganih sproščata nevrotrofične faktorje. To so molekule, ki pospešujejo nevrogenezo, rast novih nevronov. To poteka predvsem v hipokampusu, centru, ki je odgovoren za učenje in pridobivanje novega znanja.
Dr. Brezovar še dodaja, da anaerobna vadba nima enakega učinka. Pri njej možgane treniramo na drugačen način. “Šprinterji se morajo na primer zelo hitro odzvati na startu. Pri njih pa je bolj poudarjeno to, kako hitro možgani sprocesirajo zvoke iz pištole, kako hitro pošljejo signal po naših hrbtenjači našim mišicam, da se te začnejo premikati,” pojasnjuje sogovornik.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pripravlja Andreja Gradišar.
Tek spodbuja rast novih živčnih celic ter izboljša naše kognitivne sposobnosti
Ko govorimo o teku, ima večina v mislih le to, kar je od vratu navzdol, pravi dr. Brezovar, a v formo je potrebno spraviti tudi možgane. Pri teku se aktivira več možganskih centrov: “To je možgansko zelo kompleksen proces. Pri njem ne sodelujejo le motorična omrežja, tu je tudi motivacija, omrežja, ki so odgovorna za govor, omrežja, ki so potrebna za vidno procesiranje. Toliko kot je maratoncev, toliko je različnih kombinacij, kaj vse se dogaja v možganih maratonca med tekom.”
Zelo različne so tudi misli, ki prevevajo možgane tistih, ki se podajo na 42-kilometrsko preizkušnjo. Kot pravi dr. Brezovar, so to po navadi zelo nenavadne misli, običajno so avtomatske in jih je težko napovedati ali krotiti. “Lahko pa si pripravimo nabor misli, ki jih prikličemo, ko je težko,” predlaga sogovornik. Kot pravi, pri vsakemu maratoncu, ne glede na to ali gre za profesionalca ali rekreativca, nastopi obdobje krize, ko tekač priteče do t. i. zidu.
Takrat se ubadaš z vprašanji kot sta, kaj mi je tega treba, zakaj se mučim. Je pa odvisno do vsakega posameznika, kako odreagira. Ali se ustraši, si reče, pritekel sem ob zid in ne gre več naprej. Lahko pa si reče, kriza je tukaj, čakata me 2 kilometra zelo težkega teka, in teče dalje. Pomaga, če si vnaprej pripravimo kratke stavke, ki si jih bomo ponavljali, ko pride do krize. To naj bodo stavki, ki te poženejo, da ne odnehaš z neko aktivnostjo.
“Ko se bližaš cilju, si zelo evforičen. Prijatelj, ki je tekel z menoj med gledalci, mi takrat ni mogel več slediti,” razlaga dr. Brezovar, ki je tudi že sam pretekel maraton.
Gre za delirij, ta evforija se velikokrat pojavi na koncu. Zavedanje, da se bližaš cilju, zvoki iz okolice, vse to v človeku sproži eksplozijo hormonov. Tu so adrenalin, kortizol, saj smo v pozitivnem stresu, dopamin, ki je povezan z dojemanje nagrade, ki bo prišla čez tistih 300 metrov.
Tako kot pri večini stvari, tudi pri teku ni priporočljivo pretiravanje. Maraton ni nekaj, česar bi se lotili vsak dan. Je pa zelo dobro, če se s tekom ali hitro hojo ukvarjamo redno.
Aerobna aktivnost (tek, hitrejša hoja) v naših možganih sproščata nevrotrofične faktorje. To so molekule, ki pospešujejo nevrogenezo, rast novih nevronov. To poteka predvsem v hipokampusu, centru, ki je odgovoren za učenje in pridobivanje novega znanja.
Dr. Brezovar še dodaja, da anaerobna vadba nima enakega učinka. Pri njej možgane treniramo na drugačen način. “Šprinterji se morajo na primer zelo hitro odzvati na startu. Pri njih pa je bolj poudarjeno to, kako hitro možgani sprocesirajo zvoke iz pištole, kako hitro pošljejo signal po naših hrbtenjači našim mišicam, da se te začnejo premikati,” pojasnjuje sogovornik.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov