V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.

Z dr. Hanno A. Alonim o zgodnjem odkrivanju tveganja za razvoj motenj avtističnega spektra

V Ljubljani je prejšnji teden potekala mednarodna konferenca z naslovom Avtizem v prvih letih življenja, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna A. Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli, kaj imata z njo tehnologija in epigenetika, ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čim prej v razvoju otroka.

Danes vemo, da so pri avtizmu vključeni različni procesi v možganih. Ko govorimo o nevrobiologiji avtizma, obstaja že veliko znanstvenih korakov in raziskav, a to področje še vedno ni zelo razvito. Priznati je treba, da je potrebnega še nekaj časa za empirične dokaze, ki jih še nimamo. Vemo pa torej, da so z avtizmom povezani rast hormonov in procesi v možganih.

Med svojim predavanjem na konferenci je dr. Hanna Alonim pokazala tudi fotografijo, na kateri je prikazano, kako se nevroni množijo v prvih mesecih življenja in ustvarjajo povezave. O nevroplastičnosti smo v naših oddajah že veliko govorili in v najzgodnejšem obdobju so naši možgani še posebno gibki, zato je pomembno, kaj se takrat dogaja.

Vedno uporabim prispodobo gradnje hiše. Potrebuješ dobre temelje, da lahko nato gradiš nadstropja. Če bo prvo majavo, se bo to poznalo tudi pri naslednjem.

V Mifne Centru v Izraelu, kjer dr. Alonim deluje že več kot trideset let, so razvili poseben pristop za zgodnje prepoznavanje avtizma in poudarili osem znakov. Čezmerno pasivnost, Čezmerno aktivnost, odpor do hranjenja, neodzivanje na zvok in glas, izogibanje dotiku, počasnejši motorični razvoj in hitro povečanje obsega glave ter zelo pomembno – pomanjkanje očesnega stika.

Številke in napovedi o porasti števila otrok z motnjami avtističnega spektra so skrb vzbujajoče. Eden od možnih vzrokov pa tudi tehnologija.

V ZDA celo prodajajo otroške vozičke z vgrajenimi tablicami. Zato so zelo mehki otroški možgani izpostavljeni ogromno dražljajem. Še vedno ne vemo povsem, kako to vpliva na možgane. Celo vibriranje zaslona bi lahko vplivalo na otroške možgane.

In še nasvet:

Mladim mamicam bi svetovala z besedami znane raziskovalke Margaret Bauman, ki je nekoč dejala: “Razvoj možganov ni monolog, je dialog.” To je ključno za mamice in očete, da vedo, da če ne stimulirajo otroka, ne pomagajo pri razvoju njegovih nevronov.