Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Klopi prijateljstva: zimbabvejske babice in zdravljenje depresije

12.12.2019

Profesor Dixon Chibanda je psihiater, akademik in raziskovalec iz Zimbabveja ter direktor raziskovalne iniciative za duševno zdravje v Afriki – AMARI. Svet se sooča z epidemijo depresije, in afriška celina seveda ni izvzeta. Profesor Chibanda je v Zimbabveju začel s tako imenovanimi »klopmi prijateljstva«, projektom, pri katerem »babice«, starejše ženske v skupnosti, izurijo, da na podlagi vedenjsko kognitivne terapije svetujejo in pomagajo posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Želi si, da bi se projekt razširil po vsem svetu. O možganih in duševnem zdravju bo razmišljal v četrtek ob 7.35 na Prvem.

Pogovor s prof. dr. Dixonom Chibando, psihiatrom iz Zimbabveja, ki s projektom želi pripeljati pomoč za duševno zdravje bližje skupnostim

Profesor Dixon Chibanda je psihiater, akademik in raziskovalec iz Zimbabveja ter direktor raziskovalne iniciative za duševno zdravje v Afriki – AMARI. Svet se sooča z epidemijo depresije in seveda afriška celina ni izvzeta. Profesor Chibanda je v Zimbabveju začel s tako imenovanimi »klopmi prijateljstva«, projektom, pri katerem »babice«, starejše ženske v skupnosti, izurijo, da na podlagi vedenjsko kognitivne terapije svetujejo in pomagajo posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Želi si, da bi se projekt razširil po vsem svetu.

Klop prijateljstva, tako kot veliko stvari v mojem življenju od otroštva dalje, ni bila načrtovana. Lagal bi, če bi rekel, da sem se nekega dne zbudil in vzkliknil: »O, ja! To! Babice in klopi!«. Ne. Okoliščine so pripeljale do tega. Odziv na krizo. To je bilo leta 2005. Datuma se še zelo dobro spomnim. 25. maj. Takrat je zimbabvejska vlada začela operacijo »Murambatsvina«, kar dobesedno pomeni »odstranjevanje umazanije«. Vključevala je rušenje zgradb in poslopij, ki so jih označili za »nezakonite«. Več tisoč ljudi je ostalo brez domov. Dva milijona ljudi je imelo zaradi tega psihološke posledice. To je bil razlog, da smo začeli projekt. Pa tudi nekaj zelo osebnih dogodkov v mojem življenju.

Eden od ključnih razlogov je, da vsem ljudem, ki imajo težave z duševnim zdravjem, oskrba in pomoč še zdaleč nista dostopna.

Ena mojih pacientk, ime ji je bilo Erika, si je vzela življenje. Ko mi je njena mama to sporočila, sem jo vprašal, zakaj niso prišli z Eriko k meni v bolnišnico na pogovor, na katerega je bila naročena. Mamin odgovor pa mi je dal vedeti, da stvari nisem zastavil pravilno. Rekla mi je: »Nismo prišli, ker nismo imeli denarja za avtobusno vozovnico do bolnišnice.

Zimbabve ima približno 16 milijonov prebivalcev in le kakšen ducat psihiatrov. Rešitev je našel v tako imenovanih “Klopeh prijateljstva”, pri katerih sodelujejo babice, ki jih tudi ustrezno izučijo, vse skupaj pa temelji na principih vedensko-kognitivne terapije.

Mislim, da je rešitev v tem, da damo moč skupnosti. Na duševno zdravje smo vedno gledali kot na neko storitev, ki poteka od zgoraj navzdol. Izuriš psihiatre in klinične psihologe in potem ti zagotavljajo storitve. To ni pravi pogled. Zgoditi se mora v nasprotni smeri – od spodaj navzgor. Pri tem moramo integrirati svojo lastno kulturo in pogledati na težave, na izzive, s katerimi se spoprijema družba. Klopi prijateljstva so uspešne, ker so babice, ki svetujejo, ukoreninjene v lokalno družbo. Govorijo jezik, ki je v sozvočju s skupnostjo.

Želi si, da bi bile klopi prijateljstva v vseh deželah tega sveta.


Možgani na dlani

483 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Klopi prijateljstva: zimbabvejske babice in zdravljenje depresije

12.12.2019

Profesor Dixon Chibanda je psihiater, akademik in raziskovalec iz Zimbabveja ter direktor raziskovalne iniciative za duševno zdravje v Afriki – AMARI. Svet se sooča z epidemijo depresije, in afriška celina seveda ni izvzeta. Profesor Chibanda je v Zimbabveju začel s tako imenovanimi »klopmi prijateljstva«, projektom, pri katerem »babice«, starejše ženske v skupnosti, izurijo, da na podlagi vedenjsko kognitivne terapije svetujejo in pomagajo posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Želi si, da bi se projekt razširil po vsem svetu. O možganih in duševnem zdravju bo razmišljal v četrtek ob 7.35 na Prvem.

Pogovor s prof. dr. Dixonom Chibando, psihiatrom iz Zimbabveja, ki s projektom želi pripeljati pomoč za duševno zdravje bližje skupnostim

Profesor Dixon Chibanda je psihiater, akademik in raziskovalec iz Zimbabveja ter direktor raziskovalne iniciative za duševno zdravje v Afriki – AMARI. Svet se sooča z epidemijo depresije in seveda afriška celina ni izvzeta. Profesor Chibanda je v Zimbabveju začel s tako imenovanimi »klopmi prijateljstva«, projektom, pri katerem »babice«, starejše ženske v skupnosti, izurijo, da na podlagi vedenjsko kognitivne terapije svetujejo in pomagajo posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Želi si, da bi se projekt razširil po vsem svetu.

Klop prijateljstva, tako kot veliko stvari v mojem življenju od otroštva dalje, ni bila načrtovana. Lagal bi, če bi rekel, da sem se nekega dne zbudil in vzkliknil: »O, ja! To! Babice in klopi!«. Ne. Okoliščine so pripeljale do tega. Odziv na krizo. To je bilo leta 2005. Datuma se še zelo dobro spomnim. 25. maj. Takrat je zimbabvejska vlada začela operacijo »Murambatsvina«, kar dobesedno pomeni »odstranjevanje umazanije«. Vključevala je rušenje zgradb in poslopij, ki so jih označili za »nezakonite«. Več tisoč ljudi je ostalo brez domov. Dva milijona ljudi je imelo zaradi tega psihološke posledice. To je bil razlog, da smo začeli projekt. Pa tudi nekaj zelo osebnih dogodkov v mojem življenju.

Eden od ključnih razlogov je, da vsem ljudem, ki imajo težave z duševnim zdravjem, oskrba in pomoč še zdaleč nista dostopna.

Ena mojih pacientk, ime ji je bilo Erika, si je vzela življenje. Ko mi je njena mama to sporočila, sem jo vprašal, zakaj niso prišli z Eriko k meni v bolnišnico na pogovor, na katerega je bila naročena. Mamin odgovor pa mi je dal vedeti, da stvari nisem zastavil pravilno. Rekla mi je: »Nismo prišli, ker nismo imeli denarja za avtobusno vozovnico do bolnišnice.

Zimbabve ima približno 16 milijonov prebivalcev in le kakšen ducat psihiatrov. Rešitev je našel v tako imenovanih “Klopeh prijateljstva”, pri katerih sodelujejo babice, ki jih tudi ustrezno izučijo, vse skupaj pa temelji na principih vedensko-kognitivne terapije.

Mislim, da je rešitev v tem, da damo moč skupnosti. Na duševno zdravje smo vedno gledali kot na neko storitev, ki poteka od zgoraj navzdol. Izuriš psihiatre in klinične psihologe in potem ti zagotavljajo storitve. To ni pravi pogled. Zgoditi se mora v nasprotni smeri – od spodaj navzgor. Pri tem moramo integrirati svojo lastno kulturo in pogledati na težave, na izzive, s katerimi se spoprijema družba. Klopi prijateljstva so uspešne, ker so babice, ki svetujejo, ukoreninjene v lokalno družbo. Govorijo jezik, ki je v sozvočju s skupnostjo.

Želi si, da bi bile klopi prijateljstva v vseh deželah tega sveta.


18.01.2018

Tako podobni, a hkrati tako drugačni

Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.


11.01.2018

Stroopov test je mentalna telovadba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.01.2018

Ko ne moreš nehati - možgani in odvisnost(i)

»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


28.12.2017

Možgani na dlani - transplantacija nevronov

V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač


21.12.2017

Kaj imajo skupnega seks, droge in rokenroll?

Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.


14.12.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.12.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


30.11.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.11.2017

Globoka možganska stimulacija

Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.


16.11.2017

Mentalni treningi v športu

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


09.11.2017

Okrevanje po možganski kapi

Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!


02.11.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.10.2017

Maratonski možgani

Pripravlja Andreja Gradišar.


19.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.09.2017

Hipnoza

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 19 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov