Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Plavajoči možgani

30.07.2020

Zdaj pa gremo v vodo. Slana ali sladka – to vprašanje ne bo v ospredju, bo pa v ospredju vprašanje, kako se učimo plavati. Čas je torej za rubriko Možgani na dlani, ki bo danes malo drugačna, saj ne bomo toliko govorili o možganskih omrežjih, ki so aktivna pri plavanju, temveč bolj o psihološkem ozadju učenja plavanja. Pred radijski mikrofon smo povabili psihologinjo, nekdanjo plavalko in plavalno trenerko Tino Jeromen, da nam pove, kakšno okolje izbrati in kakšno ozračje ustvariti, da bo posameznik hitreje in laže splaval. Na začetku oddaje pa se nam bodo pridružili tudi otroci, ki so se udeležili ene izmed poletnih šol ljubljanskega Pionirskega doma.

Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka

Poleti na morju ali na plavalnem tečaju, to sta najpogostejša odgovora na vprašanje, kje ste se naučili plavati. Psihologinja, nekdanja plavalka in plavalna trenerka Tina Jeromen svetuje, naj starši otroke za učenje plavanja vpišejo na plavalni tečaj, saj učitelji obvladajo tako pedagoške kot tehnične prijeme. Če pa se starši sami lotijo učenja, naj najprej pomislijo, kjer se bodo lotili tega:

"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla." Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: "Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo."

Prvi korak pri učenju plavanja je prilagoditev na vodo – otrok se mora v vodi potopiti, odpreti oči, gledati pod vodo, se uleči nanjo. "Plavanje izhaja iz te lege drsenja, zato se je treba najprej naučiti plavati na vodi, čeprav se nas večina na začetku boji, da bomo potonili."

"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti," pojasnjuje sogovornica.

Učenje plavanja je motorično učenje. Od "klasičnega", ko se učimo neko snov in lahko opazujemo proces učenja, vidimo, kako vse več znamo, se precej razlikuje. "Pri motoričnem učenju je vmes ena stopnja, ko se gib utrjuje in ne vidimo napredka. Zadeva zaradi tega postane frustrirajoča za otroka in tudi starše, če ga plavanja učijo oni."


Možgani na dlani

483 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Plavajoči možgani

30.07.2020

Zdaj pa gremo v vodo. Slana ali sladka – to vprašanje ne bo v ospredju, bo pa v ospredju vprašanje, kako se učimo plavati. Čas je torej za rubriko Možgani na dlani, ki bo danes malo drugačna, saj ne bomo toliko govorili o možganskih omrežjih, ki so aktivna pri plavanju, temveč bolj o psihološkem ozadju učenja plavanja. Pred radijski mikrofon smo povabili psihologinjo, nekdanjo plavalko in plavalno trenerko Tino Jeromen, da nam pove, kakšno okolje izbrati in kakšno ozračje ustvariti, da bo posameznik hitreje in laže splaval. Na začetku oddaje pa se nam bodo pridružili tudi otroci, ki so se udeležili ene izmed poletnih šol ljubljanskega Pionirskega doma.

Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka

Poleti na morju ali na plavalnem tečaju, to sta najpogostejša odgovora na vprašanje, kje ste se naučili plavati. Psihologinja, nekdanja plavalka in plavalna trenerka Tina Jeromen svetuje, naj starši otroke za učenje plavanja vpišejo na plavalni tečaj, saj učitelji obvladajo tako pedagoške kot tehnične prijeme. Če pa se starši sami lotijo učenja, naj najprej pomislijo, kjer se bodo lotili tega:

"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla." Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: "Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo."

Prvi korak pri učenju plavanja je prilagoditev na vodo – otrok se mora v vodi potopiti, odpreti oči, gledati pod vodo, se uleči nanjo. "Plavanje izhaja iz te lege drsenja, zato se je treba najprej naučiti plavati na vodi, čeprav se nas večina na začetku boji, da bomo potonili."

"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti," pojasnjuje sogovornica.

Učenje plavanja je motorično učenje. Od "klasičnega", ko se učimo neko snov in lahko opazujemo proces učenja, vidimo, kako vse več znamo, se precej razlikuje. "Pri motoričnem učenju je vmes ena stopnja, ko se gib utrjuje in ne vidimo napredka. Zadeva zaradi tega postane frustrirajoča za otroka in tudi starše, če ga plavanja učijo oni."


15.10.2015

Možgani na Makaluju

Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.


08.10.2015

Možgani na dlani

Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!


01.10.2015

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 25 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov