Zdaj pa gremo v vodo. Slana ali sladka – to vprašanje ne bo v ospredju, bo pa v ospredju vprašanje, kako se učimo plavati. Čas je torej za rubriko Možgani na dlani, ki bo danes malo drugačna, saj ne bomo toliko govorili o možganskih omrežjih, ki so aktivna pri plavanju, temveč bolj o psihološkem ozadju učenja plavanja. Pred radijski mikrofon smo povabili psihologinjo, nekdanjo plavalko in plavalno trenerko Tino Jeromen, da nam pove, kakšno okolje izbrati in kakšno ozračje ustvariti, da bo posameznik hitreje in laže splaval. Na začetku oddaje pa se nam bodo pridružili tudi otroci, ki so se udeležili ene izmed poletnih šol ljubljanskega Pionirskega doma.

Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka

Poleti na morju ali na plavalnem tečaju, to sta najpogostejša odgovora na vprašanje, kje ste se naučili plavati. Psihologinja, nekdanja plavalka in plavalna trenerka Tina Jeromen svetuje, naj starši otroke za učenje plavanja vpišejo na plavalni tečaj, saj učitelji obvladajo tako pedagoške kot tehnične prijeme. Če pa se starši sami lotijo učenja, naj najprej pomislijo, kjer se bodo lotili tega:

"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla." Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: "Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo."

Prvi korak pri učenju plavanja je prilagoditev na vodo – otrok se mora v vodi potopiti, odpreti oči, gledati pod vodo, se uleči nanjo. "Plavanje izhaja iz te lege drsenja, zato se je treba najprej naučiti plavati na vodi, čeprav se nas večina na začetku boji, da bomo potonili."

"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti," pojasnjuje sogovornica.

Učenje plavanja je motorično učenje. Od "klasičnega", ko se učimo neko snov in lahko opazujemo proces učenja, vidimo, kako vse več znamo, se precej razlikuje. "Pri motoričnem učenju je vmes ena stopnja, ko se gib utrjuje in ne vidimo napredka. Zadeva zaradi tega postane frustrirajoča za otroka in tudi starše, če ga plavanja učijo oni."